Kako razplet referendumske nedelje vidijo izbrani komentatorji slovenskih medijev

POSLUŠAJ ČLANEK

Včeraj so potekali trije referendumi, katerih pobudnica je bila stranka SDS, in sicer glede Zakona o vladi, Zakona o dolgotrajni oskrbi in Zakona o RTV Slovenija. Vsi trije zakoni so na referendumu dobili podporo in bodo stopili v veljavo takoj po tem, ko bo referendumski izid uradno ugotovljen (kar po nekaterih informacijah še ne bo pred januarjem).


Podobno kot ob ostalih letošnjih volitvah – tako predsedniških kot parlamentarnih – smo na Domovini zbrali nekaj odzivov komentatorskih peres slovenskih medijev.



Požar: Ljudje na volitvah glasujejo predvsem ideološko


Bojan Požar na svojem Požareportu piše, da je iz rezultatov možno potegniti nekaj ugotovitev. Prvič, da so evforija in čustveni izlivi ekipe novinarjev in urednikov, ki so se aktivirali ZA in vključno z Društvom novinarjev Slovenije outirali kot klasični politični aktivisti na strani tranzicijske levice, po tej nedeljski referendumski zmagi logični in upravičeni. Skupaj z tranzicijsko levico namreč dobivajo 100-odstotno kontrolo nad informativnimi programi in drugimi vsebinami RTV (izobraževanje, kultura), RTV pa dobivajo v (samo)upravljanje.


S tem bo levica upravljala praktično z vsemi mediji razen s Planetom kot neke vrste sredinskim medijem, z mediji pod okriljem SDS-a in z našim medijem, ki ga ravnokar berete, torej Domovino (in seveda ne s Požareportom). Referendumi so dokončno inavgurirali skrbno izbrani del civilne družbe, znan pod imenom Inštitut 8. marec, kot medijsko pest za cilje tranzicijske levice, pod krinko civilne družbe, za naivne volivce.


Referendumi so po Požarjevem mnenju dokaz, da ljudje na volitvah glasujejo predvsem ideološko, kjer tranzicijska levica zaradi številnih dejavnikov še vedno vodi s 60:40. Slovenija pa se z absolutno prevlado nad vsemi vzvodi moči, pa tudi mediji, približuje osovraženi Orbanovi Madžarski. Po novem desnem porazu pa očitno sledi tudi mesarsko klanje na desnici.


Peter Jančič na Spletnem časopisu piše, da se majhna Golobova vlada poslavlja, prihaja pa obilna. Ustanovljenih bo namreč pet dodatnih ministrstev. Parlamentu bo moral predsednik vlade Golob predlagati obsežno rekonstrukcijo vlade, da bi dobil ministre za vsa ta nova ministrstva. Zaenkrat so spremenjena le imena ministrstev, organizacija vlade pa s tem še ni popravljena. Da bodo ministrstva dobila denar, bo potrebno potrditi tudi spremembe državnih proračunov za prihodnji dve leti.


Državna volilna komisija bo sicer morala prešteti še vse glasovnice, ki so prispele po pošti, kar bo trajalo še kar nekaj časa. Šele takrat bomo dobili uradne rezultate referendumov. Kot smo poročali na Domovini, pa spremembe ministrstev niso vsi sprejeli odprtih rok. Kar nekaj ogorčenja je med ekologi povzročilo, da bo prenesena pristojnost varovanja okolja na področje energetike, iz katerega je na vrh vlade prišel premier Robert Golob.



V bistvu nič novega, nova je predvsem pijanost od oblasti


Na portalu N1 Meta Roglič piše, da leto 2022 za šefa opozicije gotovo ni bilo srečno. Najprej je aprila njegova stranka izgubila na parlamentarnih volitvah, nato je novembra Anže Logar izgubil na predsedniških volitvah. Lokalne volitve sicer niso bile tako katastrofalne, še vedno je od strank dobila največje število svetnikov, a je res, da je SDS napram prejšnjim volitvam zmanjšala število svetnikov, sploh pa je pogorela v mestnih občinah. Sploh hud poraz so doživeli v prestolnici, kar je rezultiralo v odstopu Anžeta Logarja z mesta ljubljanskega odbora SDS.


Janšev poraz je bil večkraten, saj so bili potrjeni vsi zakoni, hkrati pa SDS-u tudi ni uspelo doseči kvoruma, ki bi prinesel padec zakona, če bi bilo nasprotnikov več kot podpornikov. Pojavlja se tudi vprašanje, zakaj se je Janša v zgodnjih mesecih vlade, ko ta še uživa večjo podporo, odločil za referendumsko tveganje. Avtorica špekulira, da bi razlog lahko bil v upanju na pasivnost levih volivcev (hkrati pa željo po istočasnem glasovanju z lokalnimi volitvami, kjer so desne stranke uspešnejše).


Janša je zanemaril spomin levosredinskih volitev na njegovo delovanje za časa prejšnje vlade, meni avtorica, v korist pa tudi ni šla aktivacija gromovnikov tipa Grims, Primc ali pa Boštjan M. Turk. Na roko pa desni strani tudi ni šla aktivacija leve civilne družbe.


Ali Žerdin v svojem komentarju za Delo opozarja, da bodo zakoni, ki so bili na referendumih potrjeni, začeli veljati šele januarja. Zmagala je predvsem civilna družba, na eni strani Inštitut 8. marec, na drugi pa združenje Srebrna nit. Zmaga vladne strani je bila pri zakonu o vladi manj prepričljiva kot pri ostalih dveh zakonih. Poražena pa je predvsem SDS kot pobudnica treh referendumov, saj kvorumi niso bili doseženi, hkrati pa so podporniki pri vseh zakonih dobili več glasov kot nasprotniki.


Žiga Turk na svojem blogu citira Mateja Avblja, ki je zapisal, da ima levica sedaj absolutno oblast, kar je slabo za demokracijo. Turk zapiše, da je posledica referenduma dejstvo, da je pol leta RTV imela vodstvo, ki si ga ni sama izbrala, kar je povzročilo, da program ni bil pristranski, nikakor pa ni bila televizija ugrabljena s strani SDS. Vsaj za nekaj tednov bo 1. 1. 2023 začel veljati Zakon o dolgotrajni oskrbi.


Turk še zapiše, da smo imeli možnost javne razprave, ki je zakonodajni pravni valjar Svobode ni dopustil. Kot jih vidi sam, pa rezultati pravzaprav niso nič novega. Če kaj, zna desna stran prenašati poraze, kar pa na levi ne znajo, to pa rezultira v protestih, histeriji in novih zakonih za obglavljanje vodstva. Da pa je levica danes močnejša, se zdi samo zaradi tega, ker so zadeve bolj jasne. V preteklosti smo imeli namreč več manjših strančic, kar ni bilo videti kot tak monolit, kot ga imamo sedaj. Kar pa je novo, je predvsem pijanost od oblasti.




https://twitter.com/steinbuch/status/1596957348169678848

https://twitter.com/ZigaTurk/status/1597131836668645381
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki

JUL
12
Ljudsko petje
09:15 - 12:15
JUL
12
JUL
12
Mohorjev večer
20:00 - 22:00