Po okoljevarstvenikih udarilo, od koder niso pričakovali: "Ko ni po njihovo, so levičarji še bolj agresivni od desničarjev"

Foto: Facebook in Instagram Balkan River defence
POSLUŠAJ ČLANEK
Skupina nevladnih organizacij in okoljskih strokovnjakov nasprotuje zakonu o vladi in volivce poziva, naj v nedeljo na referendumu glasujejo proti. Prepričani so, da bi sprememba škodila interesom okolja.

Vladi oporekajo predvsem to, da pod isto ministrstvo daje podnebje in energijo. To bi po prepričanju nekaterih okoljevarstvenikov pomenilo podreditev okolja energetiki. "Interesi varovanja okolja in interesi investitorjev s področja energetike so praviloma v konfliktu in povsem nasprotni," so zapisali in dejali celo, da je Golobova vlada še slabša od Janševe, kar se tiče varovanja okolja.

Na naše povpraševanje so se odzvali v Balkan River Defence ter Eko Anhovo in Dolina Soče, kjer pravijo, da gre za eklatantni primer konflikta interesov. Ter tudi, da takšnih napadov po objavi omenjenega poziva proti niso bili deležni še nikoli. »Levičarji so še bolj agresivni od desničarjev, kadar ni vse po njihovo,« so zapisali.

V pozivu, ki so ga podpisale mnoge okoljske nevladne organizacije in strokovnjaki, med njimi Balkan River Defence, Društvo za preučevanje rib Slovenije, Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja (PIC), Morigenos, EKO Anhovo in dolina Soče, Lutra in Mladi za podnebno pravičnost, so zapisali, da bi sprememba zakona o vladi škodila interesom okolja.

Zakon predvideva razdelitev Ministrstva za okolje in prostor (MOP) na Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, pod katero bi po novem spadal tudi del zdajšnjega infrastrukturnega ministrstva, ter ministrstvo za naravne vire in prostor. "Interesi varovanja okolja in interesi investitorjev s področja energetike so praviloma v konfliktu in povsem nasprotni," so zapisali in dodali:

»Čas je, da bobu rečemo bob. Nova vlada, z Robertom Golobom in ‘Svobodo’ na čelu, je v mnogih pogledih obravnavanja okolja in narave (ter še česa) precej slabša od prejšnje Janševe, pa če si priznate ali ne. Odločila se je namreč za še bolj krut korak zoper okolje; okolje bi rada izročila v roke onesnaževalcev – energetiki!«




Nadaljevali so tudi s pozivom, da jih je »treba v nedeljo usekati po prstih«.

»Če jih to nedeljo ne bomo usekali po prstih, se zna zgoditi, da se bomo poslovili od zadnjih slovenskih divjih rečnih odsekov, saj je za energetike, ki so se znašli v političnem vrhu, edina vrednota denar,« so prepričani okoljevarstveniki

Ob tem v NVO Eko Anhovo in Dolina Soče poudarjajo, da na področju problematike, ki jo naslavlja Eko društvo Posočje, to je sosežig odpadkov v cementarni, trenutna vlada ni storila še popolnoma ničesar v smeri reševanja omenjene problematike niti ni za to izkazala posebnega interesa. »Ne moremo trditi, da je slabša od prejšnje, za nas je do tega trenutka najmanj enako slaba kot prejšnja.«

Vlada prepričana, da okolje ne bo podrejeno energetiki


Vlada po drugi strani pravi, da glasovanje za zakon ne pomeni podreditve okolja energetiki, okoljevarstveni in naravovarstveni standardi pa se s sprejemom sprememb zakona o vladi ne bodo nižali, temveč nasprotno.

»Združitev podnebnega in energetskega področja ne pomeni podreditve okolja energetiki, temveč prepoznanje, da so energetski in podnebni izzivi močno prepleteni,« za N1 odgovarjajo v vladi. Vloga novonastalega ministrstva, ki bo skrbelo za naravo, vode in prostor, pa bo ključna na področju prilagajanja podnebnim spremembam.

Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo bi po predlogu vlade opravljalo naloge s področja varovanja okolja, ravnanja z odpadki in učinkovite rabe virov ter ravnanja z gensko spremenjenimi organizmi. Ohranjanje narave, celotno področje vode in prostor (razen področja stanovanj) pa bodo umeščeni pod Ministrstvo za naravne vire in prostor. Stanovanja in stanovanjska politika bodo sestavni del Ministrstva za solidarno prihodnost.

Balkan River Defence: Največje napade doživljamo s strani tistih, ki so bili leta 2020 najbolj glasni


»Ne pravimo, da je na nedeljskem referendumu o Zakonu o spremembah Zakona o vladi Republike Slovenije (ZVRS-J) potrebno glasovati proti, le prav se nam zdi, da malo osvetlimo celotno dogajanje in možne posledice sprejetja tega zakona. Nismo namreč del referendumske kampanje in niti ne želimo biti. Pravimo, da če so ljudje za to, da reke ostanejo reke, potem je smotrno glasovati proti. Nikomur pa ne zapovedujemo, kako glasovati, saj si želimo, da ljudje sami seštejejo dva plus dva,« so danes za Domovino dejali v Balkan River Defence in se s tem malce potegnili nazaj po kot kaže zelo branem javnem pozivu.

Kot dodajajo, takšnega 'napada' kot po objavi slednjega poziva na Facebooku niso doživeli niti med najbolj intenzivnim protestniškim udejstvovanjem leta 2020, ko je takratna Janševa vlada napadala okolje in naravo.

»Tokrat se je namreč vsulo s strani taistih ljudi, ki so bili leta 2020 najbolj glasni. Najpogostejše so izjave: 'Kaj pa se ga vi greste, a niste vi naravovarstveniki (in zato avtomatično levičarji), kako si upate ne biti na naši strani?!' Našo objavo je komentirala celo vladajoča stranka. Vse skupaj je rahlo patetično, na vsak način pa žalostno. Od leta 2020 se ni zgodil nikakršen premik, samo vse skupaj je zamenjalo smer. No, mogoče se je, levičarji ste celo bolj agresivni od desničarjev, kadar ni vse po vaše. Čeprav se že kot papiga ponavljamo, naj povemo še enkrat. Balkan River Defence ni ne leva ne desna iniciativa. Je iniciativa, ki ji je mar za reke, ni pa ji mar, komu je všeč in komu je kaj, po njihovem naivnem mnenju, 'dolžna’.«

Gre za šolski primer konflikta interesov


Po njihovem mnenju je ključno, da okolje ostane institucionalno ločeno od vseh drugih sektorjev, saj imajo nevladne organizacije, znotraj katerih delujejo strokovnjaki, ki niso motivirani s kapitalom, pač pa spoštovanjem zakonodaje in ohranjanjem ogroženih habitatov, le na ta način zadosten/lažji vpogled v postopke. Ob tem opozarjajo na primer ANOVE – Akcijski načrt za obnovljive vire energije –, kjer je Društvo za preučevanje rib Slovenije uspelo s tožbo, ki jo je sprožilo Ministrstvo za infrastrukturo, in s tem dobilo vpogled v dokumente, ki so nastajali med postopkom in to 'le' zaradi tega, ker sta bili zadevi ločeni med dve ministrstvi, MOP in MZI.

Pri tem v BRD dodajajo, da gre za šolski primer konflikta interesov. »Poleg tega smo v energetiki (z ministrstvom za infrastrukturo, kjer je zaposlen tudi Kumer – Golobov minister za energijo, ki naj bi celo dobil okolje v svoje roke) priča celemu kupu korupcijskih afer ... zdaj pa naj bi ti ljudje dobili možnost, da si sami pišejo soglasja k posegom. Če se tu ne prižge rdeča lučka za potencialno nevarnost, potem pa na žalost res ne vemo, kaj se mora še zgoditi.«

Enako poudarjajo tudi v Eko Anhovo in Dolina Soče"Gre za nezdružljiv konflikt interesov, kjer bo v primeru sprejetja zakona investitorjem – onesnaževalcem olajšana pot do pridobitve okoljskih soglasjih. To predstavlja šibitev, in ne krepitev varstva okolja. To je korak v povsem napačno smer, ki se je začel že v prejšnjem mandatu s prenosom nekaterih pristojnosti Agencije za okolje (ARSO) na MOP. Poleg tega je takšna razgradnja MOP povsem v nasprotju s predvolilno obljubo Roberta Goloba, ki je v svoji predvolilni kampanji poudarjal pomen stroke in njene krepitve na vladnih ministrstvih."

Osrednji mediji so gladko ignorirali pozive proti spajanju energetike in okolja


V obeh organizacijah, ki sta se odzvali na naše vabilo za pojasnitev dogajanja, na očitke, da so svoje mnenje podali pozno, odgovarjajo, da so šele v torek izrazili svoje mnenje, ker so pobudniki poziva šele takrat uspeli zbrati vse podpise. »Taiste organizacije in posamezniki so sicer že v maju opozorili na problem spajanja okolja z energetiko, le da so jih (mainstream) mediji pač gladko ignorirali,« odgovarjajo v BRD in kažejo na stanje slovenskega medijskega prostora.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike