Kako pripravljeni smo na katastrofe? Verjetno manj, kot verjamemo
Knjiga britanskega zgodovinarja Nialla Fergusona Doom se ukvarja s katastrofami, ki so skozi zgodovino pogosto doletele človeštvo. Posebno pozornost pa namenja odzivu vodilnih na takšne katastrofe. Veliko pozornosti namenja globalnemu odzivu na nedavno pandemijo, ki se marsikje ni ravno izkazal. Mnoge države, ki so bile na papirju in v teoriji popolnoma pripravljene na takšno katastrofo, so bile zalotene s spuščenimi hlačami.
Ob nedavnem dogajanju v naši relativno mirni deželici sem bil večkrat opomnjen, kako nepripravljeni smo na potencialni teroristični napad. Na papirju in v teoriji smo sicer verjetno dobro pripravljeni. Gotovo imamo pripravljene akcijske načrte in protokole, določene odgovorne osebe in organe. A zatakne se, ko je teorijo treba pretvoriti v prakso.
Teroristični napad v šoli
Prejšnji teden bi se na eni izmed naših osnovnih šol moral zgoditi teroristični napad. Vsaj tako so trdili mediji, ki so skupaj s policijo uspeli ustvariti pravcato paniko, seveda ob zagotavljanju, da panika ni potrebna.
So morda dobili namig kakšne prijateljske obveščevalne službe? Ne. Vir panike je bil anonimen komentar pod člankom na novičarskem portalu, ki je namigoval, da se bo zgodilo nekaj podobnega kot na Finskem. Verjetno ni treba posebej poudarjati, kakšne neumnosti, pogosto agresivne narave, ljudje vsakodnevno pišejo na spletu. Pogosto z namenom izzivanja določene reakcije. Po domače temu rečemo »trolanje«.
Mnoge države, ki so bile na papirju in v teoriji popolnoma pripravljene na takšno katastrofo, so bile zalotene s spuščenimi hlačami.
Ampak, v redu, previdnost je mati ... česa že? Vsekakor je potrebna. Nobene grožnje ne smemo ignorirati, da tega pozneje ne bomo obžalovali. Vseeno pa se lahko vprašamo, če so pristojni organi v tem primeru ravnali primerno, oziroma, morda bolje rečeno, učinkovito. Da avtorja zapisa policija ni smela izslediti, je problem zakonodaje. Toda povzročanja javne panike zaradi anonimnega komentarja upam, da zakonodaja ne predpisuje.
Napadalec v Ljubljani
Prejšnji mesec se je na Bavarskem dvoru dogajalo nekaj, česar žal ne morem opisati drugače kot tragikomedijo. 23-letnik, ki naj bi trpel zaradi mentalnih težav, »je imel pri sebi dva noža ter ni želel sodelovati s policijo«. Ob spremljanju posnetka se mi je utrnilo več misli.
Problematičnega posameznika so obdali s policijskim trakom, okoli katerega se je zbrala množica ljudi, ki je dogajanje veselo snemala. Situacija je spominjala na živalski vrt ali morda cirkus preteklosti, kamor so si ljudje hodili ogledovati »čudake«. Menim, da to pove precej o naši družbi. A to ni bilo bistvo problema.
Prisotna je bila seveda tudi policija, in sicer v precejšnjem številu. Policisti so uporabili več različnih prisilnih sredstev, poskušali so ga onesposobiti s paralizatorjem, a pri tem niso bili uspešni. Noža je izpustil šele, ko je na kraj prispela oseba, ki je z njim v sorodu, takrat so posredovali tudi policisti specialne enote, pri čemer se je lažje poškodoval policist. Celotna drama je trajala skoraj uro.
Da avtorja zapisa policija ni smela izslediti, je problem zakonodaje. Toda povzročanja javne panike zaradi anonimnega komentarja upam, da zakonodaja ne predpisuje.
Zavedam se, da ima policija določene postopke, kako delovati z namenom povzročanja čim manjše škode. A ko sem na posnetku spremljal vse to dogajanje okoli dokaj pasivnega storilca, za katerega dvomim, da je imel več kot 70 kg, sem se spraševal, kako bi se vse skupaj končalo, če bi ta imel namen koga dejansko poškodovati. Če bi se, divje vihteč svoja noža, zakadil v zbrano množico. Mogoče pa gledam preveč akcijskih filmov ...
Na teroristični napad nismo pripravljeni
Ne želim ustvarjati preplaha. Ne verjamem, da je verjetnost terorističnega napada pri nas visoka, čeprav v današnjih zmešanih časih težko vem, kaj pričakovati. Ne glede na strašenje nekaterih medijev in politikov se ponoči v Ljubljani ponoči ne počutim ogroženo, čeprav je res, da nisem ženska. Nekateri bi morda rekli, da zgornja primera obravnavam preveč lahkotno.
Vendar pa si ne morem pomagati, da ne bi bil prepričan, da na potencialni teroristični napad kot država in družba nismo niti približno pripravljeni. Vsaj v praksi, v teoriji verjetno ne bi mogli biti pripravljeni bolj. A dogajanje zadnjih nekaj let me ne navdaja z optimizmom.
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Sakralna umetnost v primežu moralne presoje

V Vatikanu še zadnje priprave pred jutrišnjim pogrebom svetega očeta

Stanislav Turudija: branilec slovenske zemlje

Sodobni Pilati

Vladna uravnilovka v mizeriji

Kajni in Abeli sodobnega časa (3. del): Strankarstvo med I. in II. svetovno vojno
Ekskluzivno za naročnike

Sakralna umetnost v primežu moralne presoje

Sodobni Pilati

Umetnik in njegova umetnost
Prihajajoči dogodki
Dan odprtih vrat slovenskih čebelarjev
Viva la pasta!
Šmarski mini kino: Divjaki (film za družine in otroke)
Predavanje: Čarobni svet razumevanja ADHD
Video objave

[VIDEO] Vroča tema - dr. Janez Šušteršič: »Padec finančnih trgov je koristen«
Izbor urednika

Že 197. številka tednika Domovina - in naročniška akcija

12 komentarjev
majda Hribar
"Ampak v redu, previdnost je mati ... česa že? Vsekakor je potrebna." Tole je pa citat s stripa Mikija Mustra :)
Jože Kurinčič
"Manj kot verjamemo" - ste hoteli reči "Manj kot mislimo"? Ta "verjamem" se je pod vplivom angleščine med politiki in novinarji tako razpasel, da sploh več ne mislijo, menijo, upajo, niso prepričani, niso mnenja ... Samo še verjamejo. Ta glagol uporabljajo zato, da nič ne povedo ali pa, da lažje delajo meglo.
tohuvabohu
Res je. Politična in medijska govorica postaja čedalje bolj obupna. Podoben primer je beseda "pričakujem". Kaj sploh pomeni? Želim, upam, zahtevam, ukazujem ali le predvidevam? Pa stalno obsojanje vsega in vsakega, ki nam ni po volji. Obsojamo, ostro obsojamo, najostreje obsojamo, odločno obsojamo, absolutno obsojamo, Naredimo pa nič. In prevzemanje balkanskih navad: na Hrvaškem včeraj "slavil" HDZ.
Andrej Muren
Na katastrofe, pa naj bodo politične ali naravne, človeštvo ni pripravljeno. To dokazujeta v zadnjih letih svetovna reakcija na covid in neizzvano rusko agresijo na Ukrajino.
Slovenija je v svetovnem merilu med slabše pripravljenimi. To dobro utemeljuje prav ta članek. Dodal bi še izjemno slabo odpravljanje posledic lanskih poplav.
MEFISTO
.Kako smo pripravljeni na katastrofe?
Očtno smo kar vzdržljivi.
Če nas največja katatrofa v obliki Golobove vlade ni spravila k sebi, se nam tudi kake naravne katastrofe ni treba bati.
Konec koncev tudi ljudje, ki jih je prizadela lanska avgustovska ujma in ki jim ljudska oblast ni pomagala, kot je rokohitrsko obljubljala in kot smo bili upravičeni pričakovati, še kar molčijo in ne povzdignejo glasu kot bi bili upravičeni.
Katastrofa je torej v sklonjenih ljudskih glavah!
BARBARA RAKUN
Odlično si napisal, Mefisto, ne vem, ali se bodo ljudje kdaj streznili?
Friderik
Zdaj nam še snega ni potrebno več skidati iz površine lastnega pločnika. Prej, ko ni bilo demakracije, je bilo to obvezno in si bil lahko štrafan, če nisi skidal. Kaj šele, če se je posledično kdo polomil. Zdaj , ko smo se odcepili ( ker smo zase mislili, da smo bolj evropski) od Balkana, smo postali res balkanski " pređi briga na drugog".
MEFISTO
Saj ne boš zameril, če te vprašam, ali pri vas na Gorenjskem kidate sneg iz površine pločnika ali s površine pločnika oziroma preprosto, kar s pločnika?
Friderik
Včasih, že dolgo tega smo imeli NNNP ali Nič nas ne sme presenetiti. Civilna zaščita nas je vsake toliko zbobnala in smo se par ur zabavali. Udeležba je bila obvezna. Nova, demokratična, oblast je rekla, da je to nepotrebno.
Igor Ferluga
Vsekakor uspešno in pospešeno zapravljamo prednosti, ki so nas delale relativno dokaj varne pred pouličnim kriminalom in terorističnimi grožnjami. Tudi sam sem podobno kot avtor včasih mislil, da je Ljubljana varno mesto ponoči. Nekaj dramatičnih osebnih izkušenj in izkušenj bližnjih oseb je to prepričanje dodobra omajalo. Seveda varnost je pomembna vrednota in legitimni politični cilj. Nic manj kot svoboda in sem proti tistim, ki bi jo v imenu svobode žrtvovali. Nenazadnje je bedna izkušnja zadnjih desetletij v nekaterih ameriških velemestih ( SanFrancisco, Portland, Seattle, Philadelphia ipd), kam vodita levo-liberalna ideologija in takšno upravljanje okolij.
BARBARA RAKUN
Tudi meni je svoboda večja vrednota kot varnost. AMpak svobodo smo zdaj žrtvovali. Pa ne mislim svobode po Holobovo :)
Igor Ferluga
Ne vem, Barbara, če bi te neznani nepridipravi ponoči na ulici ali v parku napadli in ti ogrozili zivljenje, če bi še trdila, da je svoboda večja vrednota kot varnost ... Vsekakor je najprej treba preživeti, da si potem lahko svoboden. In svobode duha ne more, če si odločen, vzeti nihče. Razumen človek po mojem lahko sprejme neke omejitve zunanje svobode, ki pomenijo vzdrževanje reda in varnosti, ki sta v interesu poštenih ljudi na račun kriminalcev.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.