Kako osrednji televiziji iz policijskega pritiska na protest kmetov ustvarjata politični spin kolesarskih aktivistov

Po tem, ko je postalo jasno, da se aktualna vlada s kmeti pogaja s figo v žepu, saj istočasno stranke vladne koalicije z zakonom o zaščiti živali uvajajo ovaduštvo nad hlevi slovenskih kmetij, so se kmetje odločili pogajanja prekiniti, za danes pa so napovedali protestni shod s traktorji v središču Ljubljane.

Še pred uzakonjenim ovaduštvom nevladnikov pa je že v petek po več kmetijah poizvedovala kar policija. Tokrat ni šlo za ravnanje z živalmi, pač pa preverjanje udeležbe kmetov na protestnem shodu. Dogodek je močno odmeval tudi v slovenskih medijih.

»Obiskovanje kmetov na domu lahko razumemo kot obliko zastraševanja,« je bila v soboto prva novica obeh osrednjih informativnih oddaj tako javne kot največje komercialne televizije. Upravičeno, glede na to, da dejstvu pritrjujejo posamezniki in strokovnjaki vseh barv, od Osmega marca do nekdanjih šefov policije in notranjih ministrov iz časa vlade Janeza Janše.

Le vodstvo policije, ki je s ponovno preiskavo preganjalo policiste, ki so pred protestniki varovali največji diplomatski dogodek v zgodovini samostojne Slovenije, ocenjuje, da je takšno zasliševanje kmetov na domu običajna praksa zbiranja obvestil. Da tega ne razumejo kot represijo je v znak solidarnosti s policisti danes ocenil tudi vodja sindikata kmetov Anton Medved. Glede na pričevanje kmeta Tomaža Misa je bolj ali manj jasno, da so policisti zgolj z nelagodjem opravljali svoje delo, ki jim ga ne bi smeli naložiti njihovi nadrejeni.

Takšno delovanje policije, ki sicer deluje odvračalno, utegne sicer zaradi medijskega pokritja na protest pripeljati še kakšnega dodatnega človeka. A osrednji televiziji nista le opozorili na neprimerno ravnanje policije, ampak sta si privoščili tudi nekaj spinov, na katere je vredno opozoriti.

Nadaljevanje represije prejšnje vlade?

Poudarjeno smo slišali, da gre za nadaljevanje protestom nenaklonjene prakse prejšnje represivne vlade tudi pod aktualno. To so povedali novinarji v napovedi in podkrepili z izjavami sogovornikov. Za slednje so izbrali Pravno mrežo za varstvo demokracije – spomnimo, gre za iniciativo, ki je nastala z namenom izogibanja kaznim za kršenje pravil na kolesarskih protestih. Stališče podkrepi Jaša Jenull, vodja in organizator uradno spontanih in neorganiziranih petkovih protestov, ki se sicer čudi ogorčenju opozicije, češ da se je policija pogovarjala tudi z njim. Pri tem pa navede Stavko pacientov in Pohod za javno zdravstvo, shoda v času Golobove vlade, ki sta bila, za razliko preko sto petkovih protestov, prijavljena.

Normalno je, da policija zbira obvestila in da to stori pri prijavitelju protesta, saj od njega pričakuje informacije o načrtovanem dogajanju na shodu in pričakovanem številu udeležencev. Takšna komunikacija z organizatorjem je običajna in kot priznavajo koordinatorji različnih protestov, pri nas vselej poteka korektno. Drugače je takrat, ko protest ni prijavljen, saj mora takrat policija obvestila o protestu zbirati drugače. Takrat, kot opozarja nekdanji notranji minister iz vrst SDS in upokojeni policist Vinko Gorenak, policija opazuje zbirališča ljudi, ki se odpravljajo na protest, da oceni njihovo število.

A obiskovanje policistov na domu, niti ko je šlo za neprijavljene proteste z očitnimi koordinatorji, ni bila praksa policije. Če ne verjamemo Gorenaku in nekdanjemu šefu policije dr. Antonu Olaju, je očitno, da bi o čem takem kot o represiji poročali v Pravni mreži ali pa organizatorji spontanih neprijavljenih protestov, ki so represijo iskali tudi tam, kjer je ni bilo. Še vedno se spomnimo, kako je Jaša Jenull preveril, če se zadeva snema in nato začel vpiti od bolečin.

Pod prejšnjo vlado niso na domu obiskovali niti človeka, ki je pred spontanim, neorganiziranim in neprijavljenim protestom novinarki dajal navodila, kako se bo zadeva odvijala in kje naj snemajo, kaj šele, da bi hodili na Metelkovo spraševati ljudi, če bodo šli na protest. A tokrat, ko policisti na domu obiskujejo kmete, ki sploh še niso bili na nobenem protestu, je to po poročanju televizij »nadaljevanje protestom nenaklonjene policijske prakse tudi pod to vlado.«

Zakaj nas zanima, kaj misli Nika Kovač?

Obe televiziji sta nam povedali tudi, da Nika Kovač meni, da je vsakršen pritisk na protestnike nedopusten. Ko se oglasi vodja organizacije, ki se uradno ukvarja s prevpraševanjem različnih oblik podrejenosti, predvsem na področju spola, novinarji in medijske hiše priletijo kot »muhe na drek«, pa naj gre za vprašanje vode, delovanja vlade ali pa protesta kmetov.

Treba je sicer priznati, da Kovačeva aktivno vodi svoje medijske kampanje in redno sklicuje tiskovne konference, a še zdaleč ni edina nevladnica, ki to počne, ima pa pri tem neverjetno veliko sreče pri medijski pokritosti. Mnoge nevladne organizacije, tudi take, ki za razliko od Kovačeve z vladnimi strankami niso neposredno povezane, je namreč nimajo.

Neformalna koordinatorka levičarskih aktivistov je ob medijski podpori dosegla še eno gesto, t. i. virtue signaling oz. poliranje javne podobe, češ da so se zavzeli za preganjanje kmete, ki so sicer večinsko drugačnih nazorov kot dekleta z osmega marca.

Na ta način se skuša prek medijev ustvariti vtis, da imajo določene organizacije, ki so se profilirale kot protestniške, neke vrste monopol nad protesti in dogajanjem v zvezi z njimi. V tem kontekstu bi bilo denimo bistveno bolj zanimivo slišati mnenje veterana slovenskega protestništva Aleša Primca, ki je organiziral proteste in shode pod mnogimi različnimi vladami in na različne teme, od sodišč do družine in življenja, ali pa Pavla Ruparja, ki v zadnjem času zbira množice upokojencev, a se nanju ni spomnil nihče. Pozabili so tudi na Urško Klakočar Zupančič, ki je napovedala, da bo prva dvignila glas v primeru policijske represije.

Normalno delo medijev in policije

Namesto s kmeti po kmetijah naj se policija pogovarja z organizatorjem protesta, kaj načrtujejo in koliko traktorjev bo blokiralo promet v Ljubljani. To je normalno, demokratično delo policije. Še v zadnjih letih komunizma niso po domovih spraševali ljudi, ali nameravajo protestirati.

Normalno delo medijev pa, da o dogodkih poroča, ne pa ustvarja in napihuje medijske spine nekih nevladnih organizacij, ki so po vrhu netočni in zavajajoči. In normalno je, da država kmetom pusti, da opravljajo svoje delo – pridelava hrane in skrb za živali. Če država tega ne pusti, pa je žal normalno, da kmetje protestirajo.

Tako mediji kot policija in država so tokrat vsaj delno padli na izpitu svojega normalnega dela. Bodo slišali kmete?