Kako je torej v Sloveniji z razpadom sistema?

Rok Čakš
Foto: storyblocks
Konec avgusta sem v komentarju z naslovom »Slovenija hodi po robu razpada sistema« kritično pisal o fokusu osrednjih televizij, ki so ob uvedbi PCT pogoja pred kamere vabili lastnike lokalov, fitnes centrov in ostale, ki so vsepovprek zatrjevali, da oni pa že ne bodo preverjali PCT pogojev, ker »niso zdravniki« ter »nimajo pravice gledati v zdravstvene podatke svojih strank«.

Čeprav se svoje vloge in odgovornosti v tej koronakrizi dominantni mediji vseskozi otepajo in prst uperjajo v vlado, je resnica, da imajo predvsem glavne televizije v Sloveniji še vedno izjemen vpliv na ustvarjanje splošnega družbenega razpoloženja ter v marsičem usmerjajo ljudski odnos do pomembnih družbenih vprašanj; v konkretnem primeru do dojemanja ukrepov, sprejetih za zajezitev novega koronavirusa.

Zvočni posnetek komentarja je na voljo na dnu teksta


Takrat sem med drugim zapisal, da v primerljivi situaciji v Avstriji »televizije namer o nespoštovanju predpisov ne bi predvajale, če pa že, pa bi jih ustrezno ovrednotile ter naslednji večer prikazale ukrepanje inšpektorjev in policije proti takšnim obratom.« Malo naprej pa, da je »zato tudi v naši razpuščeni diktaturi nastopil skrajni čas, da se na teren zaženejo inšpektorji ter pri svojem delu ne pokažejo nobenega usmiljenja.«

Slednje smo te dni le dočakali – namreč, da so namesto nizajočih se posnetkov množice akterjev, ki so imeli o vladnih ukrepih za zajezitev epidemije za povedati tisoč in eno kritično pripombo, v ospredje postavili tiste, ki so te ukrepe razumeli kot nujen kompromis v dani družbeni situaciji, da širjenje virusa omejimo ter preprečimo najbolj črn scenarij – še eno zaprtje države. Ter da so začeli poročati o aktivnosti inšpektorjev, ki zapirajo trgovine, gostilne in bencinske črpalke, kjer se preverjanje PCT pogoja ne spoštuje. POP TV in RTV sta za četrtek zvečer celo napovedali skupno oddajo o covidu Skupaj naprej!



A v resnici je najbolj črn scenarij tisti, ki je v obdobju od objave mojega komentarja do danes zaradi covida pod rušo pomagal spraviti 371 ljudi, v bolnišnice pa kar 3.153.

Bi lahko ta črn scenarij z drugačnim pristopom, denimo takšnim, ki sem ga konec avgusta za »preprečitev razpada sistema«, predlagal tudi sam, ali pa da bi največji televiziji državotvorno združili moči v boju proti covidu kakšna dva meseca bolj zgodaj, preprečili ali vsaj dodobra omilili? Prepričan sem, da je tako.

Najprej so malo preverjali, potem ne in zdaj spet preverjajo


Svojo trditev naj ponazorim z opazovanjem z udeležbo, ki sem ga, z novinarji lokalnega portala Celje.info, opravil v izbranih celjskih trgovskih centrih in nekaterih gostilnah. Ob prvi turi po hramih potrošništva v drugem delu septembra sem ugotovil, da se z nadzorom PCT pogoja nekaj sicer trudijo; v večini od njih me je na vratih nekdo povprašal, če izpolnjujem pogoj PCT. V enem primeru sem moral celo pokazati kodo, skeniral pa je ni nihče.

Mesec za tem sem na enako odpravo poslal novinarko, ki je ugotovila, da je že prej zelo ohlapen nadzor popustil. Ob vstopu v enega izmed velikih trgovskih centrov na vratih tokrat ni več bilo nikogar, podobno v večini samostojnih večjih trgovin. Od desetih destinacij so novinarki samo na dveh preverili potrdilo PCT, v eni od teh so jih kodo tudi skenirali.

Število dnevnih okužb se je medtem, glede na septembrski obisk, več kot podvojilo, celjska bolnišnica pa je beležila močan porast hospitaliziranih covid bolnikov.

V času krompirjevih počitnic se je zgodil obrat v medijskem pristopu do obravnave spoštovanja PCT pogoja. Z ekranov so izginili tisti s tisoč in enim razlogom, zakaj PCT-ja ne zmorejo preverjati. Iz napovednih špic so izginili protestniki s svojimi zahtevami o odpravi PCT-ja, izginile so mame, razlagajoče travme svojih sončkov zaradi prisilnega nošenja mask ter tiščanja invazivnih palčk v male nosnice.

Vse te so zamenjala poročila o povečanem inšpekcijskem nadzoru, opozarjanjih, ki preraščajo v pisanje glob, celo novice o zapiranjih obratov, kjer preverbe PCT-ja kljub opozorilom inšpektorjev niso uvedli. Ob inšpektorjih so se v trgovine in lokale (pod krinko) podali novinarji ter v osrednjih poročilih problematizirali nedosledno preverjanje njihovih dokazil. Ponekod so se na terenu pojavili inšpektorji skupaj s televizijskimi ekipami.

Učinek medijskega obrata smo na Celje.info preverili teden dni kasneje po našem zadnjem obisku. Sprememba trenda je bila očitna. Na vrata praktično vseh trgovskih centrov in večjih trgovin so se vrnili varnostniki in študentje, ki preverjajo PCT pogoj. Z izjemo dveh so nas ob vstopu v trgovine vsaj povprašali o izpolnjevanju PCT pogoja, v štirih so preverjali potrdila, v dveh so skenirali kode. Nadzor je bil torej boljši, a še vedno ne na ravni predpisanega.
Bistvo našega preizkusa je ugotovitev, da se v Sloveniji glede spoštovanja predpisov ravnamo po splošnem družbenem razpoloženju

Spoštovanje predpisov je v Sloveniji mogoče doseči le z nadzorom, kaznijo in družbeno (ne)toleranco do njihovega kršenja


Bistvo našega preizkusa je ugotovitev, da se v Sloveniji glede spoštovanja predpisov ravnamo po splošnem družbenem razpoloženju; dokler je bilo, zaradi manjka učinkovitega nadzora in drugačnega medijskega narativa, neupoštevanje ter nepreverjanje PCT-ja tolerirano, če ne družbeno všečno početje, so od izvajanja predpisanega odstopili tudi tisti, ki so le-to najprej vzeli resno. Saj so bili v takšni družbeni klimi na slabšem od konkurence, ki je žela javni aplavz, ali pa vsaj javno razumevanje, ker nadzora ni izvajala. Zdaj se situacija obrača in javno odobravanje žanjejo tisti, ki k nadzoru resno pristopajo, oni drugi pa prehajajo v nemilost splošnega družbenega razpoloženja.

Podpora PCT-ju je bila večinska že septembra. A skozi medijsko poročanje tega ni bilo zaznati


A čeprav se je zaradi ustvarjene družbene krize morda prej zdelo drugače, je PCT pogoj že ob uveljavitvi imel večinsko podporo ljudi, kar je pokazala tudi naša reprezentativna javnomnenjska raziskava. Razlika je bila le v tem, da ta večinska podpora ni imela zaslombe v medijih, s tem pa tudi ne inšpekcijske službe, ki so se nadzor po svojih močeh trudile izvajati.

In prav dejstvo, da odgovornost za uspešno in učinkovito spopadanje z močno nalezljivim virusom ni in ne more biti zgolj na vladi, temveč tudi na kopici drugih družbenih akterjev, ki imajo s svojimi odločitvami in početjem vpliv na splošno ljudsko razpoloženje, oz. ustvarjanje družbene klime, v Sloveniji še ni v dovoljšni meri prepoznano. Pa najsi gre za medije, politično opozicijo, informacijsko pooblaščenko in podobne institute, ali pa navsezadnje tudi za ustavne sodnike.

To, da se je Slovenija ta čas znašla na prvem mestu v svetu po številu okužb na milijon prebivalcev, v resnici ni poraz Janeza Janše ali njegove vlade, temveč poraz celotne slovenske družbe ter vseh, ki imajo v njej kakšno besedo.



https://twitter.com/_GIIG_/status/1457502509833064448

Varnostnica s Hoferja ve, kaj narediti:

https://twitter.com/ZanMahnic/status/1457641246114078720
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Ko uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Ko uničujemo drugega, škodimo sebi.
  • 13. 08. 2023
V Franciji, kjer velja najvišja stopnja ogroženosti zaradi terorizma, že šestič v tednu dni evakuirali Versajsko palačo
  • 21. 10. 2023
Poljski predsednik je Mateuszu Morawieckemu omogočil oblikovanje vlade
  • 07. 11. 2023