Kako brezskrbno na parlamentarne počitnice odhajajo stranke vladne koalicije

Osnovna foto: pixabay, Wikipedia
POSLUŠAJ ČLANEK
S ponedeljkom so se začele parlamentarne počitnice. Rednih zasedanj državnega zbora in delovnih teles do septembra ne bo.

Vlada seveda tudi v tem času nadaljuje s svojim delom, saj Slovenija predseduje Svetu EU, obenem pa polno pozornost zahtevata tudi ponovno naraščanje koronavirusnih okužb in prizadevanje za doseg čim večje precepljenosti prebivalstva.

V tokratnem članku se osredotočamo na popotnico posameznih parlamentarnih strank in akterjev, s katero odhajajo na dopust, ter ocenjujemo, čigave počitnice bodo lahko v političnem smislu bolj in čigave manj brezskrbne. Z ne tako obrobno pripombo, da si marsikdo med njimi, če želi še naprej plesati na političnem parketu, pravih počitnic v resnici niti ne more privoščiti. 

Danes začenjamo s strankami vladne koalicije. 

Slovenska demokratska stranka

SDS tudi po letu in pol na oblasti ostaja daleč najbolj dominantna in stabilna politična sila v Sloveniji. V minulem obdobju je bila, s svojim predsednikom na čelu, tarča silovitih napadov tako doma kot iz tujine, kar pa njene politične moči ni niti malo omajalo.

SDS pod Janšo ostaja stranka zveste volilne baze, ki neomajno zaupa svojemu predsedniku. Da pa znajo kdaj odločiti drugače od usmeritve centrale, je vsaj del njenih volivcev pokazal ob referendumu o Zakonu o vodah; precej se jih ljudskega glasovanja namreč ni udeležilo, tretjina aktivnih pa je glasovala proti vladnemu zakonu.

Takšnih odstopanj pri SDS-u sicer nismo vajeni. In čeprav se stranka v kampanji ni polno angažirala, slednje v precejšnji meri razbija javno famo, da volivci te stranke ne zmorejo ali nočejo misliti s svojo glavo. A občasno glasovanje drugače od strankinega stališča še ne pomeni izgube siceršnje podpore, o čemer priča tudi spodnji graf.

Ne glede na to, kaj se bo dogajalo v zadnjem letu mandata Janševe vlade, sprememb v podpori SDS-u ni za pričakovati. Ta se bo, tudi na volitvah, gibala med 25 in 30 odstotki, odvisno predvsem od volilne udeležbe oziroma mobilizacije volivcev, ki se bodo na volišča podali glasovati proti Janši.

Nova Slovenija
Novi Sloveniji so, kot tudi preostalim koalicijskim partnericam desnosredinske vlade, napovedovali, da bo žrtev političnega kanibalizma s strani dominantne vladne stranke, SDS.

Anketna povprečja kažejo, da se to ni zgodilo. Nasprotno, podpora Novi Sloveniji se od začetka mandata te vlade postopoma dviguje, a mnogo počasneje, kot bi si v stranki najbrž želeli. Njihovo konstruktivno koalicijsko držo, kjer so v dobri enotnosti ekipe kdaj tudi stisnili zobe in prikimali, kjer sicer ne bi, so mediji tolmačili kot Toninovo podrejanje Janši ter vračanje NSi v status "satelitske stranke".

Takšen javni imidž sicer, kot priča spodnji graf, obstoječi podpori ne škodi, a stranko nedvomno omejuje pri rasti. Še posebej, ker ima ta zaradi obče priznanega dobrega dela njenih treh ministrov večji potencial od realiziranega.

Čeprav bodo politiki NSi zadnje poletne počitnice pred volitvami lahko preživeli bolj brezskrbno od večine drugih akterjev v slovenskem političnem ringu, pa jih v mesecih pred ljudskim glasovanjem čaka nekaj za stranko pomembnih izzivov.

Če namreč desna sredina tudi po naslednjih volitvah želi ostati na oblasti (kar je prvi in najbolj legitimen cilj vsake politične opcije), bo dodano vrednost v smislu novih glasov morala prinesti (ob Povežimo Slovenijo) tudi Nova Slovenija. SDS zaradi narave svoje politike tega namreč ni sposobna. NSi pa je, in sicer takrat, ko pokaže svojo potenco z avtonomno in od dominantne desne stranke neodvisno politično iniciativo, temelječo na vsebini, ki jo poseduje, ter vrednotah, ki jih zastopa.

Stranka modernega centra

Moderna ali ne, SMC ni v modi in tega se zavedajo tudi v vodstvu z Zdravkom Počivalškom na čelu. Da jo je ob moderen imidž spravil ravno "kozjanski bik", Olimčanu očitajo mnogi, a v isti sapi pozabljajo, da je SMC globoko pod parlamentarni prag v anketah pripeljalo že životarjenje pod Mirom Cerarjem.

Počivalšek je z vstopom v desnosredinsko koalicijo (ne pozabimo, Šarčevo "nespodobno povabilo" je takrat de facto pomenilo poziv k eliminaciji SMC-ja) javnomnenjsko podporo stranki za kratek čas ponovno dvignil nad parlamentarni prag. A z medijskimi aferami, ki jih je pokasiral v prvih mesecih po "izdaji" (kot sodelovanje SMCa-ja z Janšo smatrajo na levi), je tudi podpora šla še zgolj navzdol in danes nižja skorajda ne bi mogla biti.

Ali lahko SMC po vsem tem politično preživi? Sklepajoč po usodi preostalih "instant strank", projektiranih za ene volitve, ne. A trmasti in vase prepričani Počivalšek se ne da, saj verjame, da lahko s popolno preobrazbo stranke, novim imenom ter političnim povezovanjem, reformirana liberalna opcija obstane v slovenskem političnem prostoru.

Da mu bo uspelo, je komajda verjetno, a s pravimi ljudmi, ki vedo, kaj delajo, ne nemogoče. Za izkušena operativca političnega marketinga, kot sta Sebastjan Jeretič in Miloš Čirič, ki bosta vodila strankin "preporod", bo to, glede na obete, nedvomno izziv, pa tudi priložnost kariere.



Naslednjič: kako brezskrbno se na parlamentarne počitnice podajajo v strankah KUL četverčka
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike