Kako bo (ne)mogoče soditi Putinu za vojne zločine?

“Želim, da bi vsaka mati vsakega ruskega vojaka videla trupla ljudi, umorjenih v Buči, v Irpinu, v Hostomelu. Kaj so storili? Zakaj so bili ubiti?" je pred kratkim dejal ukrajinski predsednik Zelenski. Kljub zanikanju Moskve je očitno dejstvo, da so ruske sile zagrešile vojna grozodejstva nad civilisti. Z Zahoda prihaja vse več pozivov k prevzemu odgovornosti za ta dejanja, kot glavnega krivca pa se najpogosteje omenja ruskega predsednika Vladimirja Putina. Je na videz nedotakljivemu vladarju sploh možno soditi za vojne zločine?

Vojni zločini so kršenje humanitarnega prava, kot ga opredeljuje Ženevska konvencija. Ta prepoveduje namerne napade na civiliste, pa tudi na infrastrukturo, ki je ključna za nihovo preživetje, prav tako pa tudi napade na vojaške cilje, ki bi lahko povzročili večje civilne žrtve. Obenem zapoveduje oskrbo vojnih ujetnikov ter bolnih in ranjenih. Posebno hude oblike vojnih zločinov, kot so posilstva, umori in množično preganjanje so označene kot zločini proti človečnosti.

Predsednik Zelenski je poboje v Ukrajini označil za genocid. Slednjega mednarodno pravo opredeljuje kot "namerno pobijanje ljudi določene narodnostne, etnične, rasne ali verske skupine z namenom, da bi jo uničili - bodisi v celoti ali deloma." Da je storilec lahko preganjan zaradi genocida, je torej potreben dokaz, da je bil vzrok morije želja po uničenju določene skupine.

O nasilju ruskih sil v mestu Buča smo že poročali; po trenutnih ocenah je bilo mrtvih okoli 300 civilistov, obstaja pa utemeljen sum, da jih je bilo več deset žrtev kazenskih izvensodnih pobojev, saj so žrtve imele zvezane roke in noge. Ukrajinske oblasti v zadnjih dneh izražajo zaskrbljenost nad morebitnimi novimi odkritji množičnih morišč in nasilja nad civilisti v še večjem obsegu v mestih, ki jih ponovno zaseda ukrajinska vojska. Kot vojne zločine bi med drugim lahko opredelili tudi rusko namerno uporabi uporabo kasetnih bomb in termobaričnih orožij, v biližni civilistov. Učinki tovrstnih sistemov delujejo enako na civilne in vojaške cilje.

Kdo in komu lahko sodi za vojne zločine?

Za sojenje v primeru vojnih zločinov sta pristojna Meddržavno sodišče (ICJ) in Mednarodno kazensko sodišče (ICC). Sodbe ICJ v primeru vojne v Ukrajini ne gre pričakovati, saj jih potrjuje Varnostni svet OZN, katerega odločitve lahko Rusija blokira z vetom. Rusija kot država je tako absolutno zaščitena, kar pa ne velja posameznike, odgovorne za zločine.

Tem bi lahko sodilo ICC s sedežem v Haagu, katerega tožilec Britanec Karim Khan je za BBC potrdil, da obstaja utemeljen sum zločinov, ki jih bo to sodišče preiskovalo. Khan je preiskavo začel že 28. februarja letos. BBC navaja tudi, da bodo preiskovalci upoštevali tudi morebitne dokaze vse od leta 2013 naprej. Spomnimo, da je pred kratkim k sodnim procesom pozvala tudi Carla Del Ponte, znana tožilka iz sojenj zločincem v vojnah na Balkanu.

So krivi vojaki ali gre za politiko ruskega vrha?

Alex Whiting, profesor prava na Harvardu pa opozarja, da se postavlja vprašanje, kdo je dejansko kriv, in kako visoko bi lahko iskali krivce. Kot je povedal, bi bilo primer lažje zgraditi proti vojakom, lahko pa bi preganjali tudi državno vodstvo. Podobno tudi Hugh Williamson iz organizacije Human Rights Watch meni, da bo v prihodnje bistveno, da se razkrije vpliv "linije poveljevanja": ali so poveljujoči dejansko ukazali grozodejstva, ali pa so samo gledali stran, ko so jih vojaki izvajali. Kot je povedal, obstajajo dokazi, da je poveljujoči ukazal vojakom streljati civiliste, a so se vojaki uprli in to zavrnili. Na podlagi tega bi lahko ocenili, ali gre pri zločinih za osamljene primere, ali pa je to izvajanje načrta, za kar so ukazi prišli z državnega vrha.

Strokovnjaki se strinjajo, da bo za preiskovalce zbiranje dokazov v informacijski dobi lažje kot v preteklosti. Obstaja namreč kopica fotografij in posnetkov dogajanja, pomemben vir informacij bi lahko bili tudi ruski vojaki, ki jih je zajela ukrajinska vojska. Po drugi strani pa se pojavlja mnogo težav, ki bodo v prihodnosti ovirale postopek: sodišče namreč nima lastnega represivnega organa (policije), obenem pa je Rusija od sodišča odstopila že leta 2016. Ker sodišča ne priznava, tudi uradno ne izroča svojih državljanov. Ti so lahko aretirani le v drugi državi.

Ob mnogih ovirah malo upanja na sojenje

ICC bo na podlagi zbranih dokazov najverjetneje izdal naloge za aretacije. Mnogi omenjajo morebitno sojenje v odsotnosti obtoženih, a ICC po zakonu lahko sodi le, če so ti fizično prisotni. Kot je za Euractiv povedal James Goldston, direktor organizacije Open Society Justice Initiative, pa bi sodni nalog lahko sprožil pritisk javnosti, ki bi lahko privedel do aretacije.

Kljub prizadevanjem za zadostitev pravici v primeru grozodejstev v Ukrajini se zdi ta še zelo oddaljena in praktično nemogoča. A kot pravi Philippe Sands, profesor prava na University College London, obstaja možnost ustanovitve posebnega sodišča, pristojnega izključno za Ukrajino; v preteklosti je podobno sodišče že obstajalo za primer genocida v Ruandi. A kot poudarja Sands, bo potrebno rešitev bolj kot v pravu iskati v diplomaciji in mednarodni podpori.