Kaj so kazale ankete dva tedna pred volitvami 2011 in 2014
POSLUŠAJ ČLANEK
Ob bok razpravi o javnomnenjskih anketah in njihovem vplivu na oblikovanje javnega mnenja je zanimivo pogledati, kakšno podporo so političnim strankam te namerile dva tedna pred zadnjimi dvojnimi državnozborskimi volitvami in kaj se je potem na volitvah dejansko zgodilo.
Splošna ugotovitev je, da so ankete praviloma več kot je potem dobila na volitvah, kazale stranki SDS. Ravno obratno pa denimo velja za NSi, ki se na volitvah ponavadi odreže bolje, kot ji sicer namerijo raziskovalci razpoloženja volivcev.
Po polomu levega trojčka, ki ga je vodila Pahorjeva SD, se je leta 2011 na prvem mestu v anketah kot favorit za zmago pojavljal Janez Janša s svojo SDS.
Zgodba o Jankovićevi stranki, ki je po znamenitem romanju javnih osebnosti in mnenjskih voditeljev levice na magistrat nastala manj kot mesec pred decembrskimi volitvami, je bolj ali manj znana.
Štirinajst dni pred ljudskim glasovanjem je Janković v javnomnenjskih anketah še opazno zaostajal za Janezom Janšo. Prav tako je bil tudi vrstni red strank v anketah precej drugačen, kot so glasove nato volivci razdelili na volitvah. SDS je, sicer tesnejše, vodstvo ohranila tudi do zadnjih raziskav pred volilnim molkom, a od petka do nedelje se je na podlagi taktičnih "protijanša" glasov zgodil preobrat.
Več, kot sta kasneje dobili, je kazalo predvsem Janševi SDS in Virantovi listi, manj pa DeSUSU in NSi.
Štiri leta kasneje je bila situacija v marsičem podobna, a hkrati tudi drugačna. Praktično identična je bila v konceptu ustanovitve nove stranke, ki naj bi premagala Janeza Janšo. Stranka Mira Cerarja je bila ustanovljena 2. junija 2014, oziroma 41 dni pred volitvami.
A Cerar je, za razliko od Jankovića, takoj prevzel primat v javnomenjskih anketah. Na to je zagotovo vplivalo tudi dejstvo, da so Janeza Janšo 20. junija 2014, tri tedne pred volitvami, zaradi sodnega procesa Patria poslali v zapor na Dob.
Ankete so tokrat več kot sta kasneje dobili, kazale predvsem SLS in tudi SDS, manj pa Združeni levici, ki ji je z vabilom na soočenje vstop v parlament omogočil POP TV. Manj je kazalo tudi DeSUS-u ter tradicionalno Novi Sloveniji, ki je na volitvah ponovno dosegla boljši rezultat, kot so ji ga 14 dni prej pripisovali anketarji.
Letošnji rezultati anket so v marsičem podobni situaciji iz leta 2011. SDS 14 dni pred volitvami prepričljivo vodi, na dosegu je ponovno nova leva stranka, Lista Marjana Šarca.
A razlika je, da je tokrat precej blizu še tretja levičarska stranka, SD, ki se po nekaterih anketah od vodečega dvojca sicer oddaljuje, po drugih pa spet ne.
V vsakem primeru bo za končni rezultat volitev zelo pomembno, v kakšnem razmerju bodo v zadnji teden vstopile stranke v javnomnenjskih anketah, saj kljub pozivom, naj volivci ne glasujejo taktično, temveč "za" stranko, ki jim je po vsebini najbližje, tovrstne demokratične zrelosti vsaj pri določenem delu volilne baze še ni za pričakovati.
Bolj kot bosta druga in tretja leva stranka za vodilno SDS izenačeni, bolj se bodo taktični glasovi enakomerneje razporejali med njima in večja bo verjetnost Janševe relativne zmage. A sestava vladne koalicije se bo odločala predvsem pri moči drugega ali tretjega partnerja (denimo strank NSi in DeSUSa) ter tega, kdo bo še prestopil parlamentarni prag.
Če bo obveljalo pravilo prejšnjih treh državnozborskih volitev, bi lahko pozitivno presenečenje tokrat pripravila Nova Slovenija.
Čeprav se ponekod ustvarja drugačen vtis, ji namreč ankete letos kažejo bolje kot kadarkoli prej v zadnjem desetletju. In če bo na volitvah tudi tokrat dobila več kot ji namerijo v predvolilnem obdobju, bi se lahko približala desetim poslanskim mandatom, ki jih je optimistično napovedal novi predsednik krščanskih demokratov Matej Tonin.
Splošna ugotovitev je, da so ankete praviloma več kot je potem dobila na volitvah, kazale stranki SDS. Ravno obratno pa denimo velja za NSi, ki se na volitvah ponavadi odreže bolje, kot ji sicer namerijo raziskovalci razpoloženja volivcev.
Ankete in volitve 2011
Po polomu levega trojčka, ki ga je vodila Pahorjeva SD, se je leta 2011 na prvem mestu v anketah kot favorit za zmago pojavljal Janez Janša s svojo SDS.
Zgodba o Jankovićevi stranki, ki je po znamenitem romanju javnih osebnosti in mnenjskih voditeljev levice na magistrat nastala manj kot mesec pred decembrskimi volitvami, je bolj ali manj znana.
Štirinajst dni pred ljudskim glasovanjem je Janković v javnomnenjskih anketah še opazno zaostajal za Janezom Janšo. Prav tako je bil tudi vrstni red strank v anketah precej drugačen, kot so glasove nato volivci razdelili na volitvah. SDS je, sicer tesnejše, vodstvo ohranila tudi do zadnjih raziskav pred volilnim molkom, a od petka do nedelje se je na podlagi taktičnih "protijanša" glasov zgodil preobrat.
Več, kot sta kasneje dobili, je kazalo predvsem Janševi SDS in Virantovi listi, manj pa DeSUSU in NSi.
Ankete in volitve 2014
Štiri leta kasneje je bila situacija v marsičem podobna, a hkrati tudi drugačna. Praktično identična je bila v konceptu ustanovitve nove stranke, ki naj bi premagala Janeza Janšo. Stranka Mira Cerarja je bila ustanovljena 2. junija 2014, oziroma 41 dni pred volitvami.
A Cerar je, za razliko od Jankovića, takoj prevzel primat v javnomenjskih anketah. Na to je zagotovo vplivalo tudi dejstvo, da so Janeza Janšo 20. junija 2014, tri tedne pred volitvami, zaradi sodnega procesa Patria poslali v zapor na Dob.
Ankete so tokrat več kot sta kasneje dobili, kazale predvsem SLS in tudi SDS, manj pa Združeni levici, ki ji je z vabilom na soočenje vstop v parlament omogočil POP TV. Manj je kazalo tudi DeSUS-u ter tradicionalno Novi Sloveniji, ki je na volitvah ponovno dosegla boljši rezultat, kot so ji ga 14 dni prej pripisovali anketarji.
Ankete in volitve 2018
Letošnji rezultati anket so v marsičem podobni situaciji iz leta 2011. SDS 14 dni pred volitvami prepričljivo vodi, na dosegu je ponovno nova leva stranka, Lista Marjana Šarca.
A razlika je, da je tokrat precej blizu še tretja levičarska stranka, SD, ki se po nekaterih anketah od vodečega dvojca sicer oddaljuje, po drugih pa spet ne.
V vsakem primeru bo za končni rezultat volitev zelo pomembno, v kakšnem razmerju bodo v zadnji teden vstopile stranke v javnomnenjskih anketah, saj kljub pozivom, naj volivci ne glasujejo taktično, temveč "za" stranko, ki jim je po vsebini najbližje, tovrstne demokratične zrelosti vsaj pri določenem delu volilne baze še ni za pričakovati.
Bolj kot bosta druga in tretja leva stranka za vodilno SDS izenačeni, bolj se bodo taktični glasovi enakomerneje razporejali med njima in večja bo verjetnost Janševe relativne zmage. A sestava vladne koalicije se bo odločala predvsem pri moči drugega ali tretjega partnerja (denimo strank NSi in DeSUSa) ter tega, kdo bo še prestopil parlamentarni prag.
Če bo obveljalo pravilo prejšnjih treh državnozborskih volitev, bi lahko pozitivno presenečenje tokrat pripravila Nova Slovenija.
Čeprav se ponekod ustvarja drugačen vtis, ji namreč ankete letos kažejo bolje kot kadarkoli prej v zadnjem desetletju. In če bo na volitvah tudi tokrat dobila več kot ji namerijo v predvolilnem obdobju, bi se lahko približala desetim poslanskim mandatom, ki jih je optimistično napovedal novi predsednik krščanskih demokratov Matej Tonin.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
MAR
21
Okronana - Ptuj
19:00 - 21:00
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Vroča tema o razmerah v Katoliški cerkvi: Kje je 1.480.156 katoličanov?
13. 3. 2024 ob 20:31
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
6 komentarjev
Rajko Podgoršek
Požarja so namenoma onemogočili, ker bi v nasprotnem primeru lahko pobral do 15%. Sam nimam občutka kako se bo razpletlo. Definitivno ni situacija ista kot leta 2011 in leta 2014. Bomo videli.
SDS igra vse po regelcih kot leta 2011, NSI prav tako dobro vodi kampanijo in bi lahko izboljšala rezultat.
Združena desnica je naredila začetniški kiks škoda - tako se resne politike ne moreš iti.
SLS ima slabega predsednika, s kom drugim in nekim mirnim programom bi zdaj bila gladko že na 5%.
Šarec je imel totalno slab tajming, to je zdaj jasno.
Levica se kanibalizira med sabo in Šarec se je pustil zvleči preveč v levo, prav tako Cerar. SD je z mladci šla v neko Tito smer, ne moreš tako igrati leve sredine kjer sta že Levica in Janković (delno Bratuškova). Dejansko sta Šarec in Cerar nespametno zapustila sredino.
Pojavlja se SNS (migracije), od malih pa je definitivno krivica, da so izločili sredinskega Požarja. Verjetno bi moral iti bolj močno organizacijsko - z Dobovškom bi morala nastopiti skupaj IMHO
Torej, odvisno od porazdelitve glasov tudi od udeležbe v posameznih delih države. celo v posameznih okrajih, eni so bolj desni od drugih in tam je potrebno najti rezerve. Prav tako je cela Štajerska bistveno bolj desna a kaj ti pomaga, če je udeležba tam nizka.
markoz
No Pozar ali nekdo drug iz LNBP se ni niti udelezil soocenja za radio Ognjišče in Domovina.je... kdo sedaj koga podcenjuje oz. Izkljucuje?
Kraševka
Politika izključevanja....,
Lepo ste opisali sedanje stanje. Vspenja se LEVI fašizem, ki se skriva za pljuvanjem na tisti fašizem, ki je propadel 8.9.1943. Taki so pač levi veljaki.
Alojzij Pezdir
V javnih predvolilnih nastopih poslušamo kar naprej bombastična izključevalna zaklinjanja med seboj sprtih in popadljivih prvakov strank razpadle vladajoče koalicije (SMC, Desus, SD) ter obskurnih strančic podporne parlamentarne leve opozicije (Levica, SAB), da nikakor in pod nobenim pogojem ne nameravajo v povolilno koalicijo z najmočnejšo opozicijsko stranko - Janševo SDS. Ob katere spotakljivi omembi si ne morejo kaj, da je ne bi tako rekoč mimogrede, a sistematično in papagajsko ponavljajoče demonizirali še vsaj s "skrajno desnico", "desnim populizmom", "sovražnim govorom", "orbanizacijo" in kar je še podobnih levičarskih "zloslutnih" agit-propovskih puhlih floskul.
No, resnici na ljubo je za skrajno parlamentarno Levico in njenega prvaka Luka Mesca vse, kar je desno od njega, že samoumevno "skrajna desnica", vključno s sprtimi strankami vladajoče koalicije Cerarjeve SMC, Erjavčevega Desusa in Židanove SD. Kar pomeni, da bi Mesčeva protidemokratična, protislovenska, protievropska, protinatovska in protikapitalistična politika neprikrito napovedanega povratka k izročilom najbolj trdega in totalitarnega komunizma lahko uspela tako ali tako le pod pogojem, če bi skrajni anarho-komunistični Levici uspelo osvojiti sanjsko "ustavno večino" več kot 66 odstotkov aktivnega volilnega telesa ter spremeniti veljavno demokratično ustavo v smer povratka v diktaturo ene in edine dovoljene avantgardne in napredne in vsevedne stranke - seveda Levice Luke Mesca etc.
Da je omenjeno neprikrito vnaprejšnje sovražno izključevanje katere koli parlamentarne stranke iz morebitnega dogovarjanja med novoizvoljenimi legalnimi in legitimnimi predstavniki ljudstva v demokratični državi nesprejemljivo, protiustavno in nedemokratično, to očitno ni jasno niti univerzitetnemu profesorju pravnih ved in premieru aktualne vlade v odstopu dr. Miru Cerarju, tako da nad preostalimi in manj pravno omikanimi prvaki sovražnih levih strank (Karlom Erjavcem, Dejanom Židanom, Luko Mescem in Alenko Bratušek) niti ne smemo vihati nosu. Srditi boj za oblast ter smrtni strah pred tekmecem jih spodbuja k ponavljanju starih in že močno izrabljenih predvolilnih floskul in trikov, s katerimi želijo večino volilnega telesa sprovocirati h glasovanju "proti" in nikakor h glasovanju "za". Saj se dobro zavedajo, da sami iz svojih večkratno falsificiranih, recikliranih in variiranih programov niso več sposobni ponuditi dovolj privlačnih predvolilnih "limanic", na katere bi še lahko ujeli potrebno večino naivnežev z edino poštenim glasovanjem - "za".
Kraševka
Slosvet, tudi sama razmišljam, kako so vsi levi mediji, takoj, ko je Šarec prišel v "igro s stranko", mu napovedali NIČ MANJ kot zmago. TO SE PRAVI, DA MEDIJI USTVARJAJO MNENJA. Z razliko od Šarca, ki so ga vabili takoj kar med parlamentarne stranke, pa Požarja enostavno "dajo ob stran" - tudi na RTV. Domovina pa je o njem pisala, takoj, ko je napovedal vstop v politiko - in to kar objektivno in nepristransko.
Tokrat v tem prispevku pa razumem, da Domovina le objavlja ankete, izvajalcev; Episcenter in Mediana. Čudno, da tu Požar ni omenjen, saj je veliko boljši v programu, kot pa DESUS. Pametni volilci Desusa, bi bilo prav, da se obrnejo k Požarju.
Veseli me, da kaže NSi bolje, kot je dosegla pred štirimi leti.
Kraševka
DOBER ČLANEK !
Predvolilne ankete le ustvarjajo javno mnenje. Ker je večina medijev levih - skušajo naredipi vzdušje PROTI-Janša, zato ga sedaj kažejo tako visoko in takoj njemu za petami kar dve levi stranki.
Sama mislim, da važnejše kot to - KDO BO PRVI, je to, katera opcija strank, bo skupaj dobila največ.
Vollci bodimo pametni in ne nasedat anketam, ampak ostanimo zvesti samemu sebi. Za državo bi bilo zelo koristno, da bi zmagala POMLADNA opcija.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.