Kaj se lahko politični zelenci naučijo iz primera Aleksandre Pivec

Politični nasprotniki Aleksandre Pivec so včeraj vendarle lahko popili kozarček ali dva na njen račun. Trmasta Prlečka je tik pred zdajci odstopila tudi z mesta ministrice in članice stranke DeSUS, a s tem »odprla nova vrata, skozi katera stopa na nove poti, kjer se bo lahko delalo dobro in pošteno v dobro ljudi in države.«

Na katero pot se je torej podala in kam jo bo pripeljala, zaenkrat še pustimo ob strani in raje poglejmo, kaj se politični začetniki, polni entuziazma in začetniške naivnosti, lahko naučijo iz izkušnje »Železne lady s človeškim obrazom«, kot so jo poimenovali osrednji mediji, dokler so do nje še bili prijazni.

1. 
   

   V politiki ne šteje kako dobro delaš, temveč kako krmariš med interesi

   
   

Dejstvo je, da Aleksandra Pivec ni padla zaradi slabega opravljanja ministrske funkcije, niti zaradi salame in terana na Krasu ter prenočišča na Obali. Kaj šele zaradi afere SRIPT, o kateri je bilo vse znano že, ko je bila ministrica v Šarčevi vladi in ustrezno podprta pretendentka za predsednico stranke DeSUS.

Prav tako je, vsej goreči vztrajnosti navkljub, niso spodnesli proti njej nastrojeni mediji. Pivčeva bi še danes bila na vseh funkcijah, DeSUS pa pri svojih štirih odstotkih, če bi ji za hrbet stopili v lastni stranki. A namesto tega so poslanci raje izkoristili okoliščine ter ji v hrbet skočili. In ker je politična moč te stranke skoncentrirana v petih glasovih v državnem zboru, ki prinašajo potrebno večino Janševi koaliciji, je bila usoda Pivčeve tisti trenutek, ko je Jurša dejal, da si "svoje račune pač mora plačevati sama", zapečatena.

In to je posledica prve velike začetniške napake Aleksandre Pivec. Omamljena od predsedniške funkcije ni želela ali znala krmariti med interesi tistih, ki so imeli moč, vzvode in vpliv, da jo spodnesejo. Povedano drugače, ni znala gojiti odnosa do strankinih poslancev, jim nameniti potrebnega časa, pozornosti, majhnih uslug, bonitet in ostalega kar jim gre kot nosilcem politične moči znotraj in zunaj stranke. Z njimi na svoji strani bi lahko odbila tudi napade tistih, ki so jo ogrožali, ker jih je bodisi odstranila iz finančno in drugače privlačnih položajev v paradržavnih strukturah, bodisi od nje kot novopečene predsednice niso dobili, česar so se nadejali.

Z enotnim nastopom na relaciji predsedstvo stranke-poslanska skupina bi slej kot prej prebrodili tudi medijski vihar. A v trenutku, ko ob ujmi nastane razpoka, ta dobi nov zagon in v primeru DeSUSa se je to lepo videlo.

Kaj pa njeno delo ministrice za kmetijstvo, se boste vprašali? Navsezadnje so jo hvalili kmetje, vinogradniki, pridelovalci sadja in še kdo. A ravno njen primer je najlepša demonstracija realpolitike, v kateri pri vprašanju političnega preživetja delovna uspešnost šteje bore malo ali skoraj nič.

Idealisti so upali, da jo bo zato zaščitil premier Janša, a to so bile pobožne sanje naivnih in površnih poznavalcev osnov politike. Že nekoč prvi politik Izraelcev, veliki duhovnik Kajfa je Veliki zbor podučil: »Vi nič ne veste in ne pomislite, da je za vas bolje, da en človek umre za ljudstvo in ne propade ves narod.« Gre za temeljen politični princip: bolje, da žrtvujemo enega človeka za obstanek vseh ostalih. Izkušeni politik, kot je Janša, ne bi mogel, niti želel, ravnati drugače.

2. Velika razlika je, ali si minister v levi ali desni vladi

Druga pomembna šola, ki jo je dala skozi Aleksandra Pivec in je v okoliščinah nenadne spremembe oblasti tako očitna, da bi sodila v učbenike politologije, je da tvoj politični status vedno ključno določajo okoliščine, v katerih deluješ.

In v Sloveniji je, zaradi strateških razmerjih moči v družbi, ko gre za akumuliran kapital, medije, organizacije civilne družbe in podobno, povsem drugače kot politik delovati v levi kot pa v desni vladi.

Iz pomladnih vrednot izvirajoča desnica je, kljub poskusom vzpostavitve vzporednega omrežja, v vseh ključnih družbenih pogledih izrazito šibkejša od politične levice in njenega zaledja, ki sega globoko v prejšnji sistem, vse do Dolomitske izjave leta 1943 in privilegijev, ki so sledili iz tega. Afero SRIPT, ki bi v zrelih demokracijah ministra odnesla v trenutku, ko bi prišla v javnost, so osrednji mediji novembra lani spregledali kot da se ne bi zgodila. Seveda ne iz nevednosti ali slabo opravljenega dela. In mižal je tudi Marjan Šarec - za branje obremenilnega materiala svoje ministrice dva meseca ni našel časa, ravno dovolj, da je omogočil njeno izvolitev na čelo DeSUSa. Zdaj seveda naenkrat o aferi SRIP ve vse od pike in vejice, tudi to, zakaj bi Pivčeva zaradi nje morala odstopiti. A seveda ne takrat, ko je koristila njemu.

Aleksandri Pivec je v politični vrh vrata odprlo levo politično zaledje in ji tudi, seveda iz lastnih kalkulacij in interesov, pomagalo izriniti Karla Erjavca z mesta predsednika stranke, s katero levica pod svoje okrilje pridobiva slovenske upokojence. In bilo ji je lepo - poti so ji bile zravnane, mediji so jo cenili in hvalili, na čelu stranke upokojencev se ji je obetala dolga in prosperirajoča politična kariera.

Nakar je sledil politični obrat in osebni interes poslancev njene stranke jo je potisnil v naročje Janeza Janše. Njeno nelagodje ob tem je bilo očitno, a na koncu se je z usodo in spremenjenimi okoliščinami sprijaznila.

A se nove realnosti v svoji začetniški naivnosti ni dobro zavedala. Zato je bil zanjo popoln šok, da so jo že kmalu za tem mediji tako naskočili, čeprav v Janševi vladi ni ravnala nič drugače kot v Šarčevi. Oziroma se tudi na splošno na političnem parketu, vključno z obiski po Sloveniji, ni obnašala v nasprotju z "ustaljeno prakso v državi", kot so to svoj čas dejali pri finski Patriji, ko so jih spraševali o njihovem pristopu k prodaji oklepnikov v Sloveniji.

A kot je bilo pri Patriji pomembno, da so oklepnike prodajali desni in ne levi vladi, je bilo za Pivčevo in vse njene dotedanje politične zapitke ključno, da so naenkrat postali priročen material za rušenje desnosredinske oblasti.

Morda je Aleksandra Pivec bolj kot kdorkoli do zdaj (ob Zdravku Počivalšku) na svoji koži občutila razliko med tem, kaj pomeni biti politik v levi in kaj v desni vladi. Kaj pomeni biti minister v vladi, kjer so dominantna omrežja pripravljena iti tudi preko tvojega (političnega) trupla, da osovraženo oblast vsaj omajejo, če že ne zrušijo.

Sama je to opisala z besedami, ki imajo v Sloveniji svojo politično zgodovino: "Najprej diskreditacija, potem likvidacija." Ni se zmotila, a do tega spoznanja je prišla prepozno.

3. V politiki gre ljubezen skozi glasove

"Tud' če noge ima prekratke, samo lepa mora bit' " in drugi Henčkovi verzi morda veljajo za razne okoliščine našega vsakdana, vsekakor pa ne za politiko. Politik je lahko lep, nadarjen, pameten, deloven in pošten, a njegova dejanska politična teža se meri v volilnih in političnih glasovih, ki jih prinaša v nahrbtniku.

Politična teža Aleksandre Pivec je veljala ravno pet poslanskih glasov stranke DeSUS v parlamentu in niti trohice več od tega. Ko se je nahrbtnik strgal in so se ti s takšnim treskom razleteli po tleh, njenega padca ni mogla preprečiti niti pregovorna simpatija in podpora, ki jo naj bi bila deležna s strani predsednika vlade.

In tudi zdaj, vse kar je Pivčevi v političnem smislu ostalo, je njen potencial, da v svojo malhi v novo politično formacijo prinese tiste glasove, ki jih še lahko nabere, pretežno v njenem domačem okolju. In s tega vidika je nedvomno zanimiva Marjanu Podobniku, ki ravno zdaj gradi nov politični projekt po principu od spodaj navzgor - torej v obratni smeri, kot so zadnja obdobja na levici uspevale stranke enodnevnice.

Regionalni glasovi Aleksandre Pivec štejejo, a ker ti sami po sebi niso dovolj za "odprtje novih vrat skozi katera bi stopala na nove poti", vsaj ne tistih, ki bi vodile nazaj v prvo politično ligo, je interes takšnega povezovanja obojestranski.

Kaj se bo izcimilo, bo pokazal čas, a najbrž je pridružitev projektu Povežimo Slovenijo edini način, da Aleksandra Pivec izkušnje, pridobljene opotekajoč se med postajami kalvarije zadnjih mesecev, še lahko oplemeniti za zmagoslavno vrnitev na sceno, ki jo je tako grdo prežvečila in izpljunila.