Kaj nam ima Janez Evangelist Krek sto let po smrti še za povedati

Jaz kot ženska, sem res bila vedno zadovoljna z mojo vlogo - in podpiranje treh vogalov hiše mi je bilo in je v ponos. Bila sem zaposlena, mati in žena. Nikoli nisem niti pomislila, da kuhanje ni moja stvar. Ko so prišli prazniki je res bilo dela čez glavo, toda, ko pripraviš praznično mizo in narediš družino zadovoljno, je delo poplačano. Gospodinjstvo je zelo pomembno, ki mu današnja družba daje premajhno "ceno". Prave gospodinje so "hišni menenžerji".

Današnje borke za človekove pravice pa ne morem razumeti. Sama mislim, da imajo pravic dovolj. Bolj mi zgleda, da se izogibajo svojim dolžnostim. Glede na moja leta gledam pač konservativno. Za me je konservativno NAPREDNO. Vsak naj opravi tisto delo, za kar je sposoben - pri dviganju težkih bremen so sigurno sposobni moški, ženske pa ne. Zato je tudi potrebna delitev del. Nismo vsi enaki in ne enako sposobni.
Pošteno pa je, da za enako delo, dobijo pošteno plačilo tako ženske, kot moški, ter, da volijo in so izvoljeni.

V vsej slovenski družbeni in politični zgodovini pred letom 1941 so ženske odigrale odločilno vlogo v kritičnem trenutku v dobro slovenskemu narodu.Tudi Krekova sestra Cilka. Narodu, ker je imel svoj knjižni jezik. Kraševka, opisali ste, kaj ste delali v sindikatu. Zakaj samo to? Iz moje predavateljske izkušnje so bile prav dekleta - srednješolke - bodoče intelektualke, odločno proti izboljšanju položaja žensk, ki so menda neskončno ponosne, ker podpirajo tri hišne vogale. Semoliča ni več na vrhu zveze svobodnih sindikatov, ampak je , saj po dosedanjih videnjih, odločna ženska. Upam, da je Slovenka in ne tako kot v PS Mercator, ko je bila sindikalna predstavnica judovsko-nemškega porekla in ji je bilo malo mar za rezultat referenduma, ki je bil proti nedeljskemu delu trgovk. V nadzornem odboru "soseda"se je pač lepo zaslužilo. Pa še nekaj besed o denarju v tim. desnih strankah. Ko sem bil jaz v njih na poziciji, ko sem videl, kako je z denarjem, rad zapišem, da so ga imeli dovolj in preveč. Slabo so ga uporabljali in prepričani so bili, da morajo ljudje zanje narediti vse brezplačno. Le zakaj? Delo ljudi je potrebno ceniti, spoštovati in nagraditi, še posebej, če je v dobro večini članov. Vsem tako ali tako ni nikdar. To pa tim. levi spoštujejo.

Biljan - res je kar pišeš.
Pred 26 leti smo bili vsi delavci obvezno v sindikatu. Tudi sama sem bila v odboru sindikata - toda ukvarjali smo se z ozimnico in dajali mnenje (tako kot komunistična partija), kdo je primeren in družbeno politično neoporečen za vodilna mesta. Organizirali smo tudi proslave za državne praznike. Sindikati so delovali na občinski, republiški in zvezni ravni. Imeli so precej PREMOŽENJA (stavbe in denar), saj smo vsi zaposleni obvezno plačevali članarino.
Vse sindikalno premoženje je dobil v roke izključno Semoličev Sindikat in pri tem koritu je Semolič verjetno že skoraj 50 let. Ko imaš denar, si lahko privoščiš marsikaj, kar je potrebno za delovanje. Semolič ima denar za proslavljanje in namesto za dobrobit delavcev, se ukvarja izključno s politiko in menjavo vlad. To ni poslanstvo sindikata.

Zakaj nima desnica svojih sindikatov. Če bi se delavci zavedali, da jih najmočnejši sindikat "pelje žejne čez vodo" bi plačevali članarino desnemu. Ta čas še ni prišel, zato desnica nima denarja za delovanje. Množica je raje pri Semoliču, kjer se pije, in posluša LAŽNE govore in hujskanje proti delodajalcem. To problema delavstva ne rešujejo, ampak veča.

Če bi sedanji duhovniki organizirali sindikate, bi jih v nedemokratični državi čakala kazenska ovadba. Saj veste za primer BLAGOSLOVA šole. Tudi danes bi bil marsikateri duhovnik sposoben organizator, toda oni imajo že več kot 5o let "zvezane roke" . Še vedno smo v tranziciji in čakamo na demokracijo. Volitve so zelo pomembne !

Zakaj tim. "desni" nimajo sindikatov? Zakaj tim. desni v 27. letu Republike Slovenijene ne oblikujejo Delavske zbornice, ki bi neposredno in hitro ščitila delavce oziroma jim od delodajalca izposlovala vse, kar jim pripada? Konec koncev, na brezštevilne načine posnemamo nam ne prav prijazno Avstrijo, tam, kjer pa bi dejansko morali kopirati njene rešitve, pa ne. O J.E.Kreku. Njegove zadruge so segale po vsej Dalmaciji do Splita. Tako kot Bleiweisova šolanja za kmetijsko-živinorejske potrebe. Je drugi oče slovenskega naroda, po preje navedenem, ki je času primerno dejansko potegnil takratne Slovence po avstrijskih deželah v novo ugodnejše ekonomsko in družbeno okolje. Sedaj smo v podobnem, čeprav tehnološko drugačnem času, kjer pa smo prav Slovenci pošastno izpostavljeni številnim oblikam potujčevanja in genocida. Kdaj sem se v to popolnoma prepričal? Ob stavki v našem kolektivu. Za vse se je našla ugodna zaposlitev (ne le delo), le za Slovence ne. Po možnosti so z njimi tako prekinili novodobni delodajalci zaposlitev, da od nikoder niso mogli dobiti nikakršnega nadomestila, pa tudi nove zaposlitve ne. Ker, pri nas nimamo osebe takih moralnih kvalitet kot je bil J.E. Krek.

Krek je bil domoljub, ki je čislal Jugoslovanske narode. On je smatral, da smo Slovenci, Hrvatje in Bosanci, tedaj v okviru Avstro-ogrske, močnejši, če delujemo v Dunajskem parlamentu povezano in zagovarjamo določena stališča, ki bi tem narodom izbojevala več pravic. Avstrija je bila takrat precej (tako danes gledamo Ljubljano) centralistična.
Sicer pa je bil Krek poleg tega, da je bil duhovnik, tudi politični delavec (poslanec na Dunaju, kar danes levičarji sploh ne razumejo). Bil je Krščanski socialist, ki je skrbel za delavstvo, zato je pomagal ustanavljati delavske zadruge in Banke. Primorski duhovniki so mu tedaj precej pomagali. Vedeli so, da morajo delavstvo tudi izobraževati, zato so tedanjim delavcem svetovali, da svojih prihrankov ne lahkomiselno trošijo, ampak jih dajo v hrambo v HRANILNICO. Moj oče mi je pripovedoval, kako je tudi duhovnik na Krasu posredoval med delavci in banko. Tata je nesel denar duhovniku, duhovnik pa je enkrat tedensko nesel ta denar v Goriško hranilnico. Ko se je oče kot odrasel fant poroči, je iz svojih prihrankov (od prvih plač v najstniških letih pa do odraslega delavca), lahko kupil malo kmetijo, ki je šla na "kant" ali dražbo. Oče je vedno hvalil duhovnike, kako so dajali fantom in odraslim nasvete za pošteno življenje in kritizirali tiste, ki so vse prihranke potrošili za veseljačenje. Današnji sindikati ne sežejo tem duhovnikom niti do kolen. Semoličevi sindikati bi prirejali samo žurke in opite delavce hujskali proti delodajalcem. To delavcem samo škoduje, saj če uničijo delodajalca si uničijo tudi delovna mesta. Prenovljeni sindikati, bodo morali proučiti Kreka in se od njega marsikaj naučiti, a na žalost o njem ne vedo nič.

Kaj nam ima Janez Evangelist Krek sto let po smrti še za povedati?

Da smo podalpskli Hrvati?