Je zeleni prehod zaradi odrekanja jedrskim elektrarnam v Evropi vedno bolj ogrožen?

Uredništvo

Vir foto: @JohanSollid
POSLUŠAJ ČLANEK
V Nemčiji danes ugašajo Isar 2, Neckarwestheim 2 in Emsland, še zadnje tri jedrske elektrarne, kar bi morali po prvotnem načrtu storiti že konec lanskega leta, a so ga nato prilagodili zaradi ruske invazije na Ukrajino in posledične energetske krize, do katere je privedla vojna.

Od leta 2003 so sicer v Nemčiji zaprli 16 jedrskih reaktorjev; torej aktualni načrt ni posledica novega konsenza. Odločitev o opustitvi jedrske energije je začela dobivati vse več podpore zaradi nesreče v Černobilu in protijedrskega gibanja, ki je nastalo v luči strahov v času hladne vojne.

Vodja Združenja nemških gospodarskih in industrijskih zbornic (DIHK) Peter Adrian je opozoril, da bi odklop zadnjih treh elektrarn lahko povzročil težave z energetsko oskrbo in rast cen energije.

Glede zadnjih treh, ki so v letu 2022 proizvedle 6 % nemške električne energije, pa so se med mandatom aktualnega nemškega kanclerja Olafa Scholza okrepile debate, ali naj jim v luči težav z energetsko oskrbo podaljšajo življenjsko dobo.

Strategije za postopno opustitev jedrske energije je sicer pospešila vlada nekdanje kanclerke Angele Merkel, in sicer leta 2011, po jedrski nesreči v Fukušimi, ki je po mnenju Merklove pokazala, da na nevarnosti niso imune niti visoko tehnološko razvite države, kot je Japonska. Jedrske elektrarne so še leta 1997 zagotavljale več kot tretjino nemške energije.

Nemčija se je odločila za takojšnjo demontažo jedrskih elektrarn, demontaža pa bo potekala približno 15 let.

Zakaj je jedrska energija potreben del zelenega prehoda


Številne vlade skušajo zaradi podnebnih sprememb in energetske krize postavljati v ospredje obnovljive vire – to pa po oceni Mednarodne agencije za energijo (IEA) predstavlja nevarnost. Proizvodnja šestih temeljnih čistih tehnologij je namreč v rokah treh držav, od katerih ima Kitajska 75 % vsega, vključno z baterijami za električne avtomobile. Na Kitajskem sta dva od treh večjih proizvajalcev baterij, kot navaja izvršni direktor IEA Fatih Birol.

70 % kobalta, ki je potreben za proizvodnjo baterij in telefonov, prihaja iz Konga, 90 % litija pa je skoncentriranega v treh državah. »Koncentracija je večje tveganje, dati vsa jajca v eno košaro je v energetiki lahko tudi zelo drago. To vidimo v primeru ruskega plina. Proizvodnjo bo treba diverzificirati, sicer bo veliko motenj, zgodijo se lahko tudi naravne nesreče,« je opozoril Birol.

https://twitter.com/coinbureau/status/1647231595932180481?s=20

Za jedrsko energijo velja, da procesira blizu nič emisij oziroma ne proizvaja nobenih strupenih problematičnih toplogrednih plinov. Jedrska goriva, kot je na primer uran, ki jih uporabljajo jedrske elektrarne, kot taka niso obnovljiva, vendar jedrska elektrarna potrebuje tako majhno količino teh surovin, da nima večjih tveganj za onesnaženje.

Julija lani je EU parlament podprl vključitev jedrske energije (in plina) v t. i. taksonomijo, s čimer so podprli opredelitev jedrske energije in plin kot prehodni zeleni dejavnosti, ki naj bi olajšali zeleni prehod. Predlog je sicer močno razdelil članice in javnost, kar je bilo razvidno tudi iz rezultata glasovanja. Proti vključitvi jedrske energije in plina v taksonomijo je namreč glasovalo 278 evropskih poslancev, medtem ko jih je 328 predlog podprlo

Največja svetovna proizvajalka jedrske energije so ZDA, kjer zagotavljajo 20 % potrebne električne energije. V Sloveniji edina nuklearka proizvede dobrih 42 % električne energije.

Tudi v Franciji je delež energije, ki jo pridobijo v nuklearkah, visok, kar 70%. V Franciji je delež posledica strategije oziroma politike, s katero si želijo zagotoviti energetsko varnost države. Ogljični odtis je po podatkih Eurostata v Nemčiji sicer tri- do petkrat večji kot v Franciji.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Vesna Nahtigal je v intervjuju za Sobotno prilogo opozorila na pomen energetske samozadostnosti.

Opozarja, da se v tem trenutku pripravlja recenzija Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN), ki je po njeni oceni za gospodarstvo morda še bolj pomembna kot reforme, ki jih napoveduje vlada Roberta Goloba. »Če v tej energetski krizi ne bi bili tako odvisni od uvoza energentov, bi nas ta kriza manj prizadela. Na GZS smo pripravili konkreten načrt, kako postati energetsko samozadostni do leta 2035, z upoštevanjem vseh brezogljičnih virov, in to je za gospodarstvo v tem trenutku absolutno ključno. Naredili smo tudi finančni načrt, kako to infrastrukturo financirati, da ne bi obremenjevali državne blagajne,« je povedala.

Meni, da bi morala odločitev o drugem bloku krške nuklearke sprejeti vlada, ne pa, da gre s tem vprašanjem na referendum. Zavedati se je namreč treba, je še opozorila, da solarna energija ni dovolj močna za industrijo. Sončne elektrarne pri nas v tem trenutku proizvedejo le 2,7 % električne energije.

»Če nameravamo staviti na sončno energijo, bomo za gradnjo solarnih panelov potrebovali aluminij. Če ga ne bomo proizvajali doma, ga bomo morali uvažati iz tretjih držav, kjer ga izdelujejo z nekajkrat večjim ogljičnim odtisom,« je še opozorila Nahtigalova.

Po podatkih Evropske komisije so jedrske elektrarne leta 2021 proizvedle okoli eno četrtino vse elektrike v Evropski uniji. Istega leta je imelo delujoče jedrske reaktorje 13 držav članic klanec EU: to so Belgija, Bolgarija, Češka, Nemčija, Španija, Francija, Madžarska, Nizozemska, Romunija, Slovenija, Slovaška, Finska in Švedska.

Opustitev jedrske energije poveča uporabo fosilnih goriv


Kot smo pisali, je študija Tehnološkega inštituta Massachusetts (MIT) pokazala, da bi lahko sežiganje premoga, nafte in zemeljskega plina za zapolnitev energetske vrzeli – če bi jedrske elektrarne v ZDA ustavili – povzročilo več kot 5000 prezgodnjih smrti.

Raziskovalci namreč pravijo, da je pri tehtanju prihodnosti jedrske energije treba upoštevati tudi kakovost zraka. Poleg tega, da ustvarja jedrska energija nizke stopnje emisij ogljika, je relativno čista tudi pri onesnaževanju zraka.

Ko so jedrske elektrarne v ZDA preteklosti zapirali, se je kot odgovor povečala uporaba fosilnih goriv. Leta 1985 je zaprtje reaktorjev v Tennessee Valleyju povzročilo skokovit porast uporabe premoga, medtem ko je leta 2012 zaprtje elektrarne v Kaliforniji povzročilo povečanje uporabe zemeljskega plina.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

sladica, jagode, rikota, krema
Jagode z medeno rikotino kremo
23. 6. 2024 ob 9:01