Je to dokument, na osnovi katerega je Milan Brglez trdil, da je Nataša Pirc Musar kandidatka tranzicijskega kapitala?

POSLUŠAJ ČLANEK
"Če ne veste, katera kandidatka je odvisna od tranzicijskega kapitala, potem ne veste nič o politiki," je 8. oktobra na kongresu Socialnih demokratov o Nataši Pirc Musar dejal njen protikandidat za predsednika republike, Milan Brglez.

Požareport danes objavlja študijo poslovnega omrežja zakoncev Nataše Pirc Musar in Aleša Musarja. Po navedbah Požareporta gre za tajno študijo, ki naj bi jo naročil Robert Golob, ko je njegova stranka oziroma gibanje še podpiralo predsedniškega kandidata Socialnih demokratov Milana Brgleza – pred prvim krogom predsedniških volitev.

Študija je datirana na oktober 2022, nima pa navedenega avtorja. Vsekakor vas vabimo, da si jo preberete sami, tu pa povzemamo nekatere ključne ugotovitve. 

Kot poudarja že sama študija, so podlaga za njeno analizo javno dostopne baze podatkov in javno objavljeni poslovni dokumenti. Pri njenem nastanku niso bili dostopni transakcijski računi analiziranih fizičnih in pravnih oseb, prav tako niso bili dostopni podatki o kreditni aktivnosti teh oseb. Celotna analiza bi bila mogoča samo ob širši domeni informacij, ki presegajo tiste, ki so javnega značaja, posebno pa informacij, ki izhajajo iz transakcijskih računov.  

Kraki in vozlišče


Študija analizira lastniške strukture podjetniškega omrežja, primarno gre za podjetja v lasti Nataše Pirc Musar, njenega moža Aleša Musarja in še dveh partnerjev. Najpomembnejše tu so družbe Ruska Dača, Aulon, Auratus, Ag in STH Ventures. Nataša Pirc Musar je solastnica Ruske Dače, skupaj s svojim možem, ki je solastnik Ruske Dače v okviru nemške družbe Aulon. Aleš Musar je solastnik Auratusa ter hkrati tudi družbe STH, skupaj s H. in K. Poleg tega je Nataša Pirc Musar preko Ruske Dače solastnica Auratusa. Družba STH pa ima v lasti družbo Ag. V tej kompleksni shemi je STH centralno vozlišče, ki povezuje vse omenjene posameznike. Vpletena pa je tudi republika Slovenija, saj je 49 % lastnik družbe STH Ventures. 

Organigram iz študije - zajem zaslona Požareport.


Prevzemi podjetij, spreminjanje njihove lastniške strukture in sredstva za prevzeme so podrobneje opisani v študiji, a zaradi nedostopnosti podatkov niso potrjeni. Veliko je sklepanja oziroma ugibanja, a vseeno se postavi zanimiva teza, ki bi jo bilo treba podrobneje preučiti: Ali je Nataša Pirc Musar vezana v lastniški strukturi z neobičajnim izvorom kapitala?  

Bojan Požar: "Analiza, ki obsega 21 strani, argumentirano razkriva, da premoženje NPM nima "običajnega in znanega" izvora, kar je za nekoga, ki kandidira za predsednico (predsednika) republike, praktično uničujoče."

Neobičajne prakse


Študija trdi, da gre pri analizi omrežja za številne neobičajne prakse. Te naj bi bile prikrivanje lastniške strukture; menjavanje lastniških deležev med povezanimi osebami; usklajeno delovanje kjer obstaja konflikt interesov; zloraba privatizacijskih skladov v BiH; uporaba vzvodov iz davčnih oaz in držav z izrazitim prikrivanjem denarnih tokov z uporabo fiduciarnih računov.  

V študiji se tu odpira nekaj zanimivih vprašanj: Zakaj je lastništvo Ruske Dače Aleša Musarja posredno, preko podjetja v Nemčiji? Zakaj je Ruska Dača po lastniški liniji povezana s poslovno neaktivnim podjetjem v Londonu (v lasti Musarja)? Poslovno neaktivna podjetja se namreč lahko uporablja tudi samo za odpiranje transakcijskih računov, s pomočjo katerih se lahko vršijo kompleksne denarne transakcije z namenom prikrivanja pravih virov sredstev. Vse to naj bi bile okoliščine, ki kličejo po preverjanju denarnih tokov.  

Slab gospodar ali slamnati lastnik?


V tej zmešnjavi neobičajnih praks, nepreverjenih denarnih tokov in netransparentnih lastniških struktur smo upravičeno lahko zmedeni. Vendar pa je tu pomembna naslednja ugotovitev obravnavane študije: "Glede na globino omrežja in prepleta lastniških deležev ni mogoče, da Nataša Pirc Musar ne bi bila seznanjena s poslovanjem podjetij, ki jih ima posredno ali neposredno v lasti, če pa je temu tako, sta možni samo dve pojasnili: i. Nataša Pirc Musar deluje v nasprotju s pravili dobrega gospodarja, ali pa ii. Nataša Pirc Musar igra vlogo slamnatega lastnika."

Kontekst naj bi bil še toliko bolj neobičajen, ker Nataša Pirc Musar kandidira za predsednico države, hkrati pa je posredna solastnica podjetij, v katerih ima država kapitalsko udeležbo. 

KOMENTAR: Teo Petrovič Presetnik
Ne pozabimo: na trditvi, da je NPM kandidatka tranzicijskega kapitala, je volilno kampanjo gradila slovenska levica
"Analiza, ki obsega 21 strani, argumentirano razkriva, da premoženje NPM nima "običajnega in znanega" izvora, kar je za nekoga, ki kandidira za predsednico (predsednika) republike, praktično uničujoče," zapiše Bojan Požar v uvodu svojega članka. In prav ima, nekdo s takšnim nahrbtnikom bi v zahodnih demokracijah težko postal predsednik republike. Razen, če seveda sto odstotno verjamemo Nataši Pirc Musar, ki je pred tedni v Tarči, kjer so risali podobno hobotnico podjetij v lasti zakoncev Musar, dejala, da se z možem o poslih ne pogovarja, temveč se zvečer raje pogovarjata, kam bosta šla v gledališče, ter da z možem vse davke plačujeta v Sloveniji. Morda res, čeprav je težko verjeti, da se, podjetna in ambiciozna kot je, za moževe posle ne zanima - navsezadnje je v nekaterih podjetjih deležnica tudi sama. Zanimivo pa je, da se sedaj v njen bran postavljajo ravno mediji, ki so tezo o kandidatki tranzicijskega kapitala pred prvim krogom širili: https://twitter.com/freetochoose89/status/1587402501434888200 Požar pravi, da naj bi dokument pripravili Golobovi za potrebe volilne kampanje, kar se, glede na to, da so ravno levi politiki in mediji Pirc Musarjevo v prvem krogu označevali za "kandidatko tranzicijskega kapitala" ter zakoncema očitali poslovanje iz davčnih oaz, zdi zelo verjetno, a je praktično nemogoče dokazati. Jasno je, da politični akterji njenega avtorstva ne bodo nikoli priznali, četudi bi ga napisali sami. Kakorkoli, kdo je naročil študijo, komu bo koristila, konec koncev niti ni važno. Čeprav vsebuje veliko domnev, ki jih bo potrebno natančneje preveriti, odpira tudi pomembna vprašanja. Vprašanja, na katera bo morala Nataša Pirc Musar kot kandidatka za predsednico države, ki izpostavlja pomen moralne avtoritete, vsekakor jasno odgovoriti in se do njih opredeliti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike