Javna obravnava – brez javnosti: O garaži pod tržnico samo izbranci

Ljubljana, 10. 6. 2025. Foto: Peter Avsenik

Ministrstvo za naravne vire in prostor ni dopustilo udeležbe niti enega predstavnika javnosti na ustni obravnavi za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo garaže pod Ljubljansko tržnico. Še več, prostora niso našli niti za vse pooblaščence oziroma za vse stranke v postopku. S tem je v postopku predvidene izgradnje, ki bi po prepričanju njenih nasprotnikov ogrozila versko in kulturno dediščino tega dela Ljubljane, prišlo do naslednje v vrsti zakonitosti, je na protestu ob robu obravnave dejal mestni svetnik Aleš Primc. S tem so pristojni namreč kršili 155. člen zakona o splošnem upravnem postopku, ki jasno določa, da so obravnave javne, je pojasnil.

»Plečnik gradi, Janković ruši«

Pred ministrstvom za naravne vire in prostor so se okoli 9. ure zbrali glasni protestniki s številnimi slovenskimi zastavami in transparenti. »Janković, ne delaj škode; Plečnik gradi, Janković ruši; Proti garažam pod tržnico; Rešimo kulturno dediščino,« je bilo mogoče prebrati na njih, pa tudi pozive k odstopu.

Vodja protesta Aleš Primc je zbranim nanizal argumente, zaradi katerih nasprotujejo gradnji 20 metrov globoke garažne hiše. Izpostavil je, da bi s takšno gradnjo na kulturni in verski dediščini nastale nepopravljive posledice.

Že gradnja bi namreč trajala več let in povzročila tveganje za statiko okoliških stavb in nasploh intenzivno obremenite območja. Popravila bi pomenila ne desetine milijonov škode za davkoplačevalce, zlasti pa za vernike. Med ogroženimi objekti sta namreč poleg tržnice tudi Ljubljanska stolnica in semenišče.

Že gradnja mostu poškodovala tržnico

Že prejšnji gradbeni posegi v bližini kulturnih spomenikov so povzročili škodo zaščitenih kulturnih spomenikov. Pri gradnji garaže pod Kongresnim trgom je bila tako po besedah Primca zelo poškodovana Uršulinska cerkev, tako da mnogi ocenjujejo, da ni več varna. Pri gradnji Mesarskega mostu so bile že poškodovane Plečnikove tržnice in semeniška knjižnica. »Gradnja enega mostu je pljunek v morje v primerjavi z ogromno betonsko garažno hišo,« je dejal Primc.

Kot je poudaril, niso proti garažnim hišam. »Nasprotno, mi smo za garažne hiše, ampak za garažne hiše v ljubljanskih soseskah,« je povedal zbranim, ki so izpostavljali tudi možnost gradnje garažne hiše pod Ljubljanskim gradom. Primc se je dotaknil tudi izjemno visokega stroška gradnje, saj naj bi po preračunu investicije, ki sega preko 61 milijonov evrov, eno samo parkirno mesto stalo davkoplačevalce kar 200.000 evrov.

»Naslednja v vrsti nezakonitosti«

Primc je navedel številne domnevne nezakonitosti v postopku pridobivanja dokumentacije za začetek gradnje, med njimi tudi prekratko obdobje javne razgrnitve, zaradi katerih je bila po njegovi oceni tudi današnja ustna obravnava sklicana nezakonito. Z današnjo zavrnitvijo možnosti udeležbe javnosti na njej pa so si pristojni dovolili naslednjo v vrsti nezakonitosti.

Nekaj pred 10. uro, ko se je začela ustna obravnava, so se namreč protestniki zvrstili pred poslopjem ministrstva in Primc se je zavzel, da bi na njej lahko sodelovala tudi javnost. Nazadnje na ministrstvu niso dovolili niti udeležbe osmih predstavnikov, kot mu je bilo obljubljeno v telefonskem pogovoru. Se je pa kot udeleženec v postopku obravnave udeležil sam, udeležencem protesta pa se zahvalil za množično udeležbo in kulturno izražanje nasprotovanja projektom mestnih oblasti.

Na ministrstvu niso dovolili niti udeležbe osmih predstavnikov, kot je bilo obljubljeno v telefonskem pogovoru.

Ogrožena Unescova dediščina

Garažna hiša naj bi po trditvah župana Zorana Jankovića povečala privlačnost tržnice in olajšala dostop kupcem ter stanovalcem starega dela Ljubljane. Očitke o vplivu na kulturno dediščino Janković zavrača, tudi z argumentom, da so delno prilagodili prvotni načrt in garažo odmaknili od semenišča za 16 metrov.

Toda nasprotniki iz vrst arheologov, arhitektov, gradbenikov, geologov in etnologov, pa tudi iz vrst Katoliške cerkve, na čelu z ljubljanskim nadškofom Stanislavom Zoretom, svarijo: gradnja bi predstavljala izjemno tveganje za najdragocenejše ljubljanske in slovenske znamenitosti. Tudi za Plečnikova dela, ki so od leta 2021 na Unescovem seznamu zaščitena kot svetovna dediščina.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike