Javna molitev na Kongresnem trgu. Kaj se je v resnici dogajalo in kako so o tem poročali slovenski mediji

Molitev na Kongresnem trgu, na kateri se je včeraj še pred svitom zbralo okoli dvesto večinoma mladih mož in žena, vznemirja slovensko javnost in mnoge osrednje medije. Ti v dogodku vidijo grožnjo obstoječemu redu, človekovim pravicam in še čemu, tako organizatorji kot Slovenska škofovska konferenca in izjave molivcev pa prikrite namene zanikajo.

Molitve rožnega venca na mestnih trgih v takšni obliki potekajo že več let in v številnih evropskih ter drugih državah, javni verski obredi, kot so procesije, pa so se sploh v dolgih stoletjih zasidrale v tradicijo tako Katoliške cerkve kot tudi evropske in slovenske družbe. Prav pred nekaj dnevi je velika evharistična procesija denimo pritegnila pozornost v centru ameriškega New Yorka.

Odziv žena zaželen, a neobjavljen

Čeprav so osrednje slovenske medije, kot sta 24ur in RTV Slovenija, po molitvi zanimale predvsem izjave deklet, ki jih tam ni bilo veliko manj od moških molivcev, in njihova razlaga, kako da se ob povabilu, ki še posebej naslavlja »mlade može in fante«, niso počutile zapostavljene, pa so v informativne oddaje vstavili le malo posnetega. Udeleženki Nina in Ada sta sicer odgovorili, da se jima je vabilo zdelo primerno, saj fantje včasih za molitev potrebujejo malo več spodbude, in da ju pri tem ni nič zmotilo. Tudi na vprašanje, ali to, da so možje posebej poklicani biti voditelji, pomeni, da ženska izgubi kaj svoje vloge, je udeleženka Nina odgovorila negativno in dodala, da si ženske vendar želijo sposobnih in zanesljivih mož. 

Svoj pogled je pojasnil tudi brat Domen, kapucin, ki se je prav tako udeležil molitve. Zakaj so prišli molit na javni prostor? »Ker verjamem, da je vsak prostor primeren za molitev. Da ni samo cerkev tista, v kateri molimo. Cerkev je posvečen kraj, namenjen molitvi in srečanju, ampak kot kristjani smo poklicani, da molimo kjerkoli, kadarkoli. Tudi v naših javnih prostorih, na trgih – zakaj pa ne.« In ali ni vera nekaj intimnega? Ali je treba to javno pokazati? »Absolutno. Vera je nekaj javnega,« je kapucin jasno izrazil mnenje, ki pa mu v včerajšnjih Odmevih ni bilo mesta. 

»Depolitizirani« Odmevi le enostranski

V oddaji so gostili profesorja religiologije s FDV, dr. Aleša Črniča, znanega tudi po tem, da je bil eden od protestnikov, ki so v času pandemije preplezali ograjo na Trgu republike, tam brali ustavo in bili umaknjeni s strani policije. Črnič je povedal, da se molitev morda na prvi pogled ne zdi nič posebnega, vendar pa gre v širšem kontekstu v resnici za »sistematične, organizirane procese retradicionalizacije družbe«. Vabilo, ki na sicer »sramežljiv« način posebej kliče moške, se po njegovem pomeni, da naj bi bile ženske le »za štedilnik, domov in v cerkev«, molitev pa je označil za uporabo religije v namen družbenih, kulturnih bojev. Črnič je dodal, da so v Ameriki podobna molitvena gibanja končno privedla do velikih protestov proti splavu, »kamor zares vsi ti tokovi na koncu peljejo«.

Vprašanja voditeljice pa so dajala vtis, da nimajo za cilj o samem dogodku, njegovih namenih ter dogajanju v Katoliški cerkvi izvedeti kaj več, ampak je šlo za ponavljanje stereotipov, ki temeljijo predvsem na slabi informiranosti. Podobno kot je časnik Delo že uro in pol pred dogodkom objavil članek o tem, kako da je dogodek potekal. Pri tem, da je bil glavni poudarek v podnaslovu, da se ga bodo udeležili tudi mladi, ki so člani podmladka SDS. Glede na to, da je šlo za javen dogodek na javnem mestu in da nobena organizacija ni bila posebej povabljena k udeležbi, torej le košček informacije, ki želi ustvariti vtis brez stika z resničnostjo.

V prispevku je RTVS objavila še pogled dr. Milice Antić Graber s Filozofske fakultete, ki je dejala, da »beležimo številne poskuse odrinjanja žensk iz sfere javnosti, od predlogov za triletno porodniško do predlogov o oteževanju pravice do abortusa«. O pravnem vidiku molitev so povprašali dr. Sama Bardutzkyja s Pravne fakultete UL. Zagotovil je, da ustavno zajamčena svoboda veroizpovedi ni omejena na notranja prepričanja, ampak jo sme vsak, tako individualno kot skupinsko, tudi javno izražati.

In potem se čudiš in protestiraš, ker so te zbrcali iz RTV. Saj nisi sposoben za delat tam. Ko bi bilo potrebno prijet za delo, se spraviš molit, da bi priklical usmiljenje od nekega namišljenega bitja, ki tudi če obstaja, se mu gladko jebe zate in tvoje molitve.

— joe-jacksson🇯🇲 (@JackssonJoe) October 13, 2023

Da je temu tako, je v odgovoru novinarskim vprašanjem poudarila tudi Slovenska škofovska konferenca, ustanoviteljica zavoda Katoliška mladina, ki je molitev organiziral. Glede na občekoristne namene molitve je »vsakršno predvidevanje, da so ogrožene človekove pravice, povsem brezpredmetno. Javna molitev rožnega venca je v prvi vrsti priporočilo Bogu za omenjene dobre namene, zato pa za družbo blagodejna, vanjo ni nihče prisiljen, povabljeni pa smo prav vsi,« je SŠK zapisala v odgovoru in dodala, da prav tako ni ogrožena enakost spolov, »saj imamo vsak dan mnoge dogodke, ki jih različni organizatorji namenijo tej ali oni skupini, in to seveda ne more biti sporno, gre za svobodo združevanja, ki je v Sloveniji zagotovljena vsakomur (41. člen Ustave).«

Družbena omrežja polna predsodkov in tudi pohval