Janševo razbremenitev plač zaznal OECD, čeprav jo je Golob posekal

Nova analiza OECD-ja kaže, da se je tako imenovani davčni primež, ki meri davčno obremenitev dela, leta 2022 v Sloveniji nekoliko zrahljal. Razlog za to tiči v dohodninski reformi prejšnje vlade, ki pa jo je vlada Roberta Goloba že odpravila. 

Kljub rahlemu izboljšanju položaja so plača v Sloveniji še vedno močno obdavčene – celo bolj kot v večini "socialno naravnanih" skandinavskih držav, po katerih naj bi se zgledovala slovenska levica. Slovencu s povprečno plačo ostane v žepu 66,4 odstotka bruto plače, povprečje OECD-ja pa je 75,3 odstotka.

Slovenija izboljšala svoj položaj za eno mesto

Davčni primež meri delež, ki ga v povprečni bruto plači zasedajo tri davščine: prispevki delavca, prispevki delodajalca in dohodnina.

Povprečni davčni primež v državah OECD se za samsko osebo s povprečno plačo med letoma 2021 in 2022 ni spremenil in znaša 34,6 odstotka. V 23 državah se je povečal, v enajstih se je znižal, v štirih pa je ostal nespremenjen. Med državami, v katerih se je davčni primež nekoliko zrahljal, je tudi Slovenija. V primerjavi z letom 2021 se je znižal za 0,75 odstotne točke in je po novem 42,8-odstoten. S tem smo svoj položaj izboljšali za eno mesto – s 6. smo padli na 7. mesto.

Davčni primež je najbolj zategnjen v Belgiji (53 odstotkov), Nemčiji in Franciji, sledita dve naši sosedi, Avstrija in Italija, pred nami pa je še Finska. In če smo ravno pri "socialno naravnanih" Skandinavcih: Slovenija je stisnjena me Finsko in Švedsko, ki je tik za nami (42,4 odstotka). Daleč zadaj, malo nad povprečjem OECD, pa sta Norveška (35,7 odstotka) in Danska (35,5 odstotka).

Davčni primež po državah za leto 2022 (% bruto plače, samska oseba brez otrok s povprečno plačo):

Vir: Taxing Wages 2023

Po deležu prispevkov delavca še vedno tik pod vrhom

Od enajstih držav, kjer se je primež zrahljal, se je samo v treh za več kot eno odstotno točko: na Poljskem (-1,23), Madžarskem (-2,01) in v Turčiji (-2,66). V osmih državah, tudi v Sloveniji, je bila to v glavnem posledica nižje dohodnine. "V Sloveniji se je splošna olajšava zvišala s 3.500 evrov leta 2021 na 4.500 evrov leta 2022, kar je povzročilo znižanje [davčnega primeža] za 0,75 odstotne točke," so zapisali pri OECD.

Po deležu prispevkov delavca je Slovenija sicer še vedno tik pod vrhom. V Litvi znašajo 19,2 odstotka, na drugem mestu pa je Slovenija z 19 odstotki. Povprečje OECD-ja je 8,2 odstotka.

Po podatkih OECD-ja se v 17 državah dohodninska lestvica samodejno usklajuje z inflacijo, kar prepreči, da bi nekdo, ki se mu je plača zvišala zaradi inflacije, padel v višji dohodninski razred. Slovenije med temi 17 državami ni več, saj je vlada Roberta Goloba odpravila tudi to spremembo prejšnje vlade, ki je pozitivno vplivala na neto plače.

Progresija je pri nas strmejša kot drugod

Skratka, ker je prišlo s 1. januarjem 2023 do razveljavitve dohodninske reforme prejšnje vlade, se lahko zgodi, da bomo na lestvici davčnega primeža naslednje leto zopet "pridobili" kakšno mesto.

Golobova vlada je med drugim zopet uvedla 50-odstotni dohodninski razred. Opozoriti velja, da to na davčni primež, kot ga izračunava OECD, ne bo imelo vpliva, saj je ta izračunan za povprečne plače. Povedano drugače: če bi davčni primež izračunavali za tiste z najvišjimi dohodki, bi bila Slovenija še v toliko slabšem položaju, saj je pri nas progresija strmejša kot drugod.