Inflaciji ni videti konca – še posebej ne v Sloveniji. Bi vlada lahko storila več?

Gospodarstvo

Uredništvo

Komentarjev: 17
vir: Pixabay

V Sloveniji draginji ni videti konca. Po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) je aprila letna stopnja inflacije znašala 9,4 odstotka. V primerjavi z marčevsko je tako padla za dobro odstotno točko, kljub temu pa so se življenjske potrebščine na mesečni ravni spet podražile, in sicer za 1,5 odstotka.

Aprilske številke za evroobmočje še niso znane, marčevske pa kažejo, da gre Sloveniji pri krotenju inflacije precej slabše od povprečja. Premier Robert Golob je na interpelaciji vlade pred slabima dvema tednoma predstavljal zastarele, februarske številke o inflaciji – in to na način, ki so ga mnogi označili za zavajujočega.

V komentarju pišemo, da Slovenija na eni strani z visoko državno porabo vodi inflatorno proračunsko politiko, na drugi strani pa otežuje povečevanje ponudbe z visokimi davki in z velikim številom regulacij, kar odganja potencialne investitorje.

Po svežih podatkih OECD-ja se je v lanskem letu zaradi dohodninske reforme prejšnje vlade, ki jo je aktualna oblast že odpravila, davčni primež sicer nekoliko zrahljal.

Golobovi zastareli podatki 

Na interpelaciji 19. aprila je predsednik vlade predstavljal februarske podatke o inflaciji, saj so ti kazali Slovenijo v boljši luči, kot bi jih marčevski. Te je sicer Eurostat uradno objavil ravno na dan interpelacije, toda prve ocene, ki se od končnih praktično ne razlikujejo, so bile znane že konec marca, podatki SURS-a za Slovenijo pa še prej. Težko je verjeti, da Golob z njimi ni bil seznanjen.

Zelo selektiven pa je bil tudi pri februarskih podatkih. Povprečna stopnja inflacije za evroobmočje je bila namreč 8,5-odstotna, v Sloveniji pa 9,4-odstotna. Golob je namesto tega Slovenijo primerjal samo s sosednjimi državami, v primerjavi s katerimi je bila naša letna stopnja dejansko najnižja. Ob upoštevanju marčevskih številk bi njegova poanta padla v vodo, saj sta imeli nižjo inflacijo tako Italija kot tudi Avstrija. 

“Da predsednik vlade ne pozna stopnje inflacije, je enako, kot mama ne bi vedela, koliko otrok ima v družini,” se je odzval nekdanji premier Janez Janša. 

Predsednik vlade je dal velik pomen tudi primerjavi z Madžarsko, kjer je bila rast cen več kot 25-odstotna. Toda do takšnih primerjav moramo biti zadržani. Na Madžarskem namreč denarno politiko vodi njihova nacionalna centralna banka, v Sloveniji pa Evropska centralna banka (ECB), vlada pa lahko na cene vpliva prek drugih politik. Slovenija bi se morala zato pri uspešnosti dela vlade na področju inflacije primerjati z ostalimi državami evroobmočja, saj tako izločimo vpliv centralnih bank in vidimo vpliv dela vlade.

Ni se zgodilo prvič, da koalicija z Robertom Golobom na čelu na zavajajoč način predstavlja podatke o inflaciji. O tem smo pisali že sredi novembra v članku  Slovenci smo v dobrih rokah: Golob zagotavlja, da recesije ne bo, inflacijo pa je vlada že ukrotila! (Pa jo je res?).

Za razliko od soseščine pozitivnega trenda pri nas ni

Slovenija je po podatkih Eurostata poleg Malte edina država evrobmočja, kjer je stopnja inflacije v marcu narasla. Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, je znašala 10,4 odstotka. Marca smo se tako znašli visoko nad povprečjem evroobmočja (6,9 odstotka).

Pomenljiv je tudi trend zniževanja inflacije, ki se kaže v evroobmočju in v naši soseščini. Kot prikazuje spodnji graf, se inflacija v evroobmočju že od lanskega oktobra znižuje.

Povprečna letna stopnja inflacije v evroobmočju:


Vir: tradingeconomics.com

Prav tako je opaziti pozitiven trend v zadnjih mesecih pri vseh naših sosedih. Spodaj je primerjava Italije in Slovenije (podatki so od državnih statističnih uradov, a se od Eurostatovih bistveno ne razlikujejo). 

Letna stopnja inflacije v Italiji:


Vir: tradingeconomics.com

Letna stopnja inflacije v Sloveniji: 


Vir: tradingeconomics.com

Občutne podražitve hrane

V Sloveniji se je marca hrana podražila za 17,3 odstotka, kar je več od večine držav evroobmočja. Podražitev hrane najhuje prizadene najšibkejše, saj pri njih tovrstna potrošnja predstavlja večji delež celotne potrošnje kot pri finančno bolje preskrbljenih posameznikih. 

Kljub temu, da višanje cen hrane prizadene ravno najšibkejše člane družbe, ki naj bi jih levo usmerjene stranke zagovarjale, pa se zdi, da počne vladna koalicija ravno nasprotno. Kot da ne bi poznali osnovne ekonomske logike ponudbe in povpraševanja, namesto v stimulacijo proizvodnje domače hrane svojo energijo vlagajo v oteževanje dela slovenskemu kmetu. 

Nižji davki povečujejo ponudbo in zmanjšujejo inflacijo
Države vplivajo na inflacijo z različnimi državnimi politikami. V sodobni ekonomiji se daje največjo težo denarni in proračunski politiki. V 80. letih prejšnjega stoletja so zahodne države v obdobju visoke inflacije začela stimulirati ponudbo, kar so storile predvsem z znižanjem davkov in deregulacijo. 

Slovenija se stvari loteva drugače. Na eni strani z visoko državno potrošnjo in proračunskim primanjkljajem vodi inflatorno proračunsko politiko, na drugi strani pa otežuje povečevanje ponudbe z visokimi davki in z velikim številom regulacij, kar odganja potencialne investitorje. 

Še posebej problematična je visoka obdavčitev dela. Sveža analiza Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) kaže, da se je leta 2022 v Sloveniji davčni primež nekoliko zrahljal, in sicer zaradi dohodninske reforme prejšnje vlade. Kot vemo, je Golobova vlada dohodninsko reformo odpravila, zato je pričakovati, da bomo naslednje leto spet nazadovali.

V navezavi na inflacijo povejmo še, da se po podatkih OECD v 17 državah dohodninska lestvica samodejno usklajuje z inflacijo. Slovenije ni več med njimi, saj je Golobova vlada odpravila tudi to spremembo prejšnje vlade, ki je pozitivno vplivala na neto plače.

Povezani članki

17 komentarjev

  1. Ne morem si kaj, da mi nebi bilo le za jamranje in stokanje, te lažnive vlade imam poln kufer, nič pa ne kaže, da se je bomo znebili. Množica ljudi prišteva delovne stroje med luksus in verjame, da je prevalitev dodatnega zavarovanja na drugo zavarovalnico, kar ukinitev. Nič ne pišete na Domovini o naši vrli Niki, ki ji je uspel podvig, da mačka ujame lasten rep. Tega se pa veselim! Ko dviguješ pošto, moraš to znati.

  2. naš cenjeni predsednik, tov. Golob, v potu svojega obraza, v hotelski sobi za 1700 evrov, v najelitnejšem hotelu na Siciliji, kuje smele načrte, kako pomagati slovenskemu delavcu.
    Koleba med 2 možnostma.
    1. navije davke do onemoglosti
    2. da povišico vsaj delavcem v javnem sektorju, ker so reveži, in zelo trpijo.

  3. Za začetek bi lahko Golobova vlada nehala zapravljati denar, ki ga nima in si ga izposoja. Velika potrošnja proračunskega denarja vedno dviguje inflacijo. V nadaljevanju pa bi lahko znižala davke (dohodnino) in DDV. Če pa bi še ukinila davek na pokojnine, bi bilo super.

  4. Glejte, upokojencem so kar 2 krat uskladili penzije, en mafijec ki je svoje upnike opeharil za 30 mio evrov, pa pravi butlom ki ga pridejo poslusat, da ljudje takorekoc super zivijo.
    Gotovo oboje drzi, saj ni t.im. komentarjev na to kljucno ekonomsko temo.
    O Rupniku pa ene 30….

  5. Pri nas revnih skoraj ni, so samo manj zviti, zviti in zelo zviti.
    Že po nepremičninah smo v samem vrhu. Da ne govorimo o nepremičninah na Hrvaški obali. Po zadnji evidenci bi naj imeli na Hrvaškem kar 400.000 enot za bivanje? Je to številka, ki kaže na revščino? Marsikateri med njimi je tudi prejemnik raznih socialnih transferjev, draginjskih dodatkov itd. Denar imajo varno spravljen v tujini ali v madraci.

    Imam sosede, vsako leto dve potovanji v tujino, vikend na morju, vikend v termah in pa hiša, v kateri živijo, ko ne počitnikujejo v tujini. Pa še naložbena stanovanja bi se našla. Upokojeni obrtniki, prejemniki nizkih pokojnin – posledica plačevanja najnižjih prispevkov, razni socialni dodatki itd.

    Inflacija se dodakne samo tiste skupine ljudi, ki so dejansko bili v zelo slabo plačanih službah in posledično prejemniki obupno nizkih pokojnin.
    Radodarna država pogosto poskrbi, da dobivajo tisti, ki so si mizerno vplačevali v pokojninsko blagajno, še razne dodatke, da lažje vzdržujejo svoj nepremičninski imperij, seveda z razprešeno lastnino na otroke ali sorodnike.

    Norost je že podatek, da prejemniki nepremičnin, dobivajo socialno pomoč in dodatke države! Naj nepremičnine prodajo ali se preselijo v cenejše enote!

      • Ljubljana, hvala, ker ste razumeli razmere, ki sem jih zapisala.
        Res je, da so tudi pri nas reveži, vendar se tistih, ki živijo v resničnem pomanjkanju – ne sliši. Zakaj? Ker jih je sram!
        Sliši se vseh vrst zvitežev, ki si polnijo malho na vse načine!
        Primer – najbolj zvita in znana družina iz LJ, ki ji serijsko odpisujejo dolgove v milijonih! Kaj nam to sporoča? Da se pri nas splača biti “reven” in zvit!

Komentiraj