Slovenci smo v dobrih rokah: Golob zagotavlja, da recesije ne bo, inflacijo pa je vlada že ukrotila! (Pa jo je res?)
POSLUŠAJ ČLANEK
V sredo je na Brdu pri Kranju potekal prvi redni koalicijski vrh, ki je minil v optimističnem vzdušju. Kot so poročali osrednji mediji, je predsednik vlade Robert Golob zagotovil, da se bo Slovenija izognila recesiji. Vladi pa gre po besedah premierja tudi zasluga, »da je Slovenija obrnila trende na področju inflacije z odločno in premišljeno politiko hitreje od trendov v evrskem območju«. Se torej inflacija umirja?
Predsednik vlade je na novinarski konferenci po koalicijskem vrhu s ponosom dejal, da so nekateri cilji iz koalicijske pogodbe »že zdavnaj realizirani«. Recimo odstranjevanje žice z meje, odstop od pogodbe z boxerji, priprava izstopne covid strategije, sprejetje interventnega zakona na področju zdravstva …
Osnovna cilja sta bila, kot pravi premier, dva: področje draginje in obvladovanje epidemije covida-19. »Danes lahko z veseljem povemo, da je bila ob nastopu te vlade letna inflacija 10,8-odstotna, danes je 9,9-odstotna. V istem obdobju je v evrskem območju inflacija z osmih odstotkov zrasla na skoraj 11, kar pomeni, da je Slovenija obrnila trende na področju inflacije z odločno in premišljeno politiko hitreje od trendov v evrskem območju. To je najboljši dokaz tega, da so bili naši ukrepi pravočasni in učinkoviti.«
Ko je dobil besedo minister za delo Luka Mesec, je najprej poudaril, da je zanj največji uspeh te vlade, »da smo po pol leta praktično že vsi pozabili, v kakšni državi smo živeli pred pol leta«. Nato pa se je tudi sam posvetil draginjski krizi. Na podlagi pogovorov z ministri za delo iz drugih držav ugotavlja, da smo najuspešnejši po številnih kazalcih draginjske krize.
Škoda, da kakšnega od teh »številnih kazalcev« ni navedel. Je pa zato omenil dve državi, ki jima gre slabše: »Vprašajte Nizozemce – inflacija dosega tam 20 odstotkov. Vprašajte Latvijce – inflacija, če se ne motim, presega 20 odstotkov.«
Konkretnih številk, recimo primerjave Slovenije s povprečjem držav evrskega območja, premier in minister za delo torej nista navedla. Namesto tega se je Golob oprl na to, da je v Sloveniji stopnja inflacije malenkost padla (za slabo odstotno točko), Mesec pa je omenil dve državi z nadpovprečno inflacijo. Gre torej za selektiven izbor podatkov na način, da se ti prilegajo želeni tezi – ali, kot bi rekli Angleži, cherry picking.
Preden si pogledamo, kako zares kaže Sloveniji v primerjavi z Evropo, omenimo še to, da navedba Goloba, da je inflacija nižja, kot je bila v času nastopa vlade, sploh ne drži. Kot je opozoril na Twitterju Matej Kovač, je nova vlada nastopila 1. junija; majska inflacija je bila 8,1-odstotna, junijska pa 10,4-odstotna.
Po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bila septembra letna inflacija v Sloveniji 10,6-odstotna, kar je blizu povprečja evropskih držav. V Evropski uniji je bila inflacija nekoliko višja (10,9-odstotna), v območju z evrom pa nižja (9,9-odstotna).
Na zelo podobno mesto nas uvršča jesensko poročilo Evropske komisije, ki napoveduje Sloveniji za letošnje leto 9,2-odstotno rast cen. To je nekoliko manj od povprečja Evropske unije in za 0,7 odstotne točke več od povprečja evroobmočja.
V letu 2023 naj bi bila v Sloveniji inflacija 6,5-odstotna, kar nas ponovno umešča med povprečji Evropske unije in evrskega območja.
Če je napoved inflacije za Slovenijo v evropskem povprečju, pa je na drugi strani predvidena gospodarska rast nadpovprečna. Jesenska napoved je za 0,8 odstotne točke višja od junijske in je tako 6,2-odstotna. Za razliko od tega pa je napoved rasti za leto 2023 znižana – prvič je padla pod 1 odstotek. Golobov optimizem, da smo pred recesijo varni, se zdi pretiran.
Predsednik vlade je na novinarski konferenci po koalicijskem vrhu s ponosom dejal, da so nekateri cilji iz koalicijske pogodbe »že zdavnaj realizirani«. Recimo odstranjevanje žice z meje, odstop od pogodbe z boxerji, priprava izstopne covid strategije, sprejetje interventnega zakona na področju zdravstva …
»Slovenija obrnila trende na področju inflacije z odločno in premišljeno politiko«
Osnovna cilja sta bila, kot pravi premier, dva: področje draginje in obvladovanje epidemije covida-19. »Danes lahko z veseljem povemo, da je bila ob nastopu te vlade letna inflacija 10,8-odstotna, danes je 9,9-odstotna. V istem obdobju je v evrskem območju inflacija z osmih odstotkov zrasla na skoraj 11, kar pomeni, da je Slovenija obrnila trende na področju inflacije z odločno in premišljeno politiko hitreje od trendov v evrskem območju. To je najboljši dokaz tega, da so bili naši ukrepi pravočasni in učinkoviti.«
Ko je dobil besedo minister za delo Luka Mesec, je najprej poudaril, da je zanj največji uspeh te vlade, »da smo po pol leta praktično že vsi pozabili, v kakšni državi smo živeli pred pol leta«. Nato pa se je tudi sam posvetil draginjski krizi. Na podlagi pogovorov z ministri za delo iz drugih držav ugotavlja, da smo najuspešnejši po številnih kazalcih draginjske krize.
Škoda, da kakšnega od teh »številnih kazalcev« ni navedel. Je pa zato omenil dve državi, ki jima gre slabše: »Vprašajte Nizozemce – inflacija dosega tam 20 odstotkov. Vprašajte Latvijce – inflacija, če se ne motim, presega 20 odstotkov.«
Cherry picking
Konkretnih številk, recimo primerjave Slovenije s povprečjem držav evrskega območja, premier in minister za delo torej nista navedla. Namesto tega se je Golob oprl na to, da je v Sloveniji stopnja inflacije malenkost padla (za slabo odstotno točko), Mesec pa je omenil dve državi z nadpovprečno inflacijo. Gre torej za selektiven izbor podatkov na način, da se ti prilegajo želeni tezi – ali, kot bi rekli Angleži, cherry picking.
Preden si pogledamo, kako zares kaže Sloveniji v primerjavi z Evropo, omenimo še to, da navedba Goloba, da je inflacija nižja, kot je bila v času nastopa vlade, sploh ne drži. Kot je opozoril na Twitterju Matej Kovač, je nova vlada nastopila 1. junija; majska inflacija je bila 8,1-odstotna, junijska pa 10,4-odstotna.
Vir: SURS
Povprečna inflacija evroobmočja nižja kot v Sloveniji
Po zadnjih podatkih evropskega statističnega urada Eurostat je bila septembra letna inflacija v Sloveniji 10,6-odstotna, kar je blizu povprečja evropskih držav. V Evropski uniji je bila inflacija nekoliko višja (10,9-odstotna), v območju z evrom pa nižja (9,9-odstotna).
Na zelo podobno mesto nas uvršča jesensko poročilo Evropske komisije, ki napoveduje Sloveniji za letošnje leto 9,2-odstotno rast cen. To je nekoliko manj od povprečja Evropske unije in za 0,7 odstotne točke več od povprečja evroobmočja.
V letu 2023 naj bi bila v Sloveniji inflacija 6,5-odstotna, kar nas ponovno umešča med povprečji Evropske unije in evrskega območja.
Če je napoved inflacije za Slovenijo v evropskem povprečju, pa je na drugi strani predvidena gospodarska rast nadpovprečna. Jesenska napoved je za 0,8 odstotne točke višja od junijske in je tako 6,2-odstotna. Za razliko od tega pa je napoved rasti za leto 2023 znižana – prvič je padla pod 1 odstotek. Golobov optimizem, da smo pred recesijo varni, se zdi pretiran.
Povezani članki
Zadnje objave
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Golob zavrnil ponudbo evropskih naprednjakov, da postane njihov spitzenkandidat
18. 3. 2024 ob 6:31
Lažnivi svet »sončnega kralja« Roberta Goloba
17. 3. 2024 ob 16:30
Ekskluzivno za naročnike
To je groza, ni pa strah – Justin Earl Grant
18. 3. 2024 ob 23:11
Domovina 139: Laži socialista Goloba
13. 3. 2024 ob 9:00
Franc Bole: »oče urednik«, pionir in velikan katoliške medijske scene
11. 3. 2024 ob 16:11
Prihajajoči dogodki
MAR
19
Predstavitev knjige o Virgilu Ščeku
11:00 - 12:00
MAR
19
Slovesne večernice
18:00 - 19:00
MAR
19
MAR
20
Video objave
Odmev tedna: Mučeniki, cvetje in komunikacija
15. 3. 2024 ob 20:37
Odmev tedna: "svobodni" odhodi in pripravljenost strank na evropske volitve
8. 3. 2024 ob 22:07
Vroča tema: RTVS je prevzela trda levica
6. 3. 2024 ob 20:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.