Janša za enotno obrambo EU pred pritiskom Kitajske, pletejo se zavezništva proti vse močnejši komunistični velesili

Vir: Flickr
POSLUŠAJ ČLANEK
Zaostrovanju odnosov med Zahodom in Kitajsko ni videti konca, spor pa dobiva vedno nove razsežnosti tudi s pismom slovenskega premierja Janeza Janše, v katerem je EU pozval k podpori Litvi pri vzpostavljanju odnosov s Tajvanom.

V zadnjih dneh smo bili priča tudi novemu zavezništvu med ZDA, Združenim kraljestvom in Avstralijo ter govoru predsednice Evropske komisije, ki je bil, kot so se izrazili tuji mediji, "all about China" (ves o Kitajski).


Ljudska republika Kitajska s hitro rastočim gospodarstvom, velikimi vlaganji v revnejše države (npr. na afriški celini) in avtoritarno komunistično partijo na oblasti postaja vse bolj samozavestna. Zahod zato napravlja vse več korakov, s katerimi skuša preprečiti popolno nadvlado največje izvoznice na svetu. K enotni obrambi pred njenim pritiskom je kot predsedujoči Svetu EU pozval tudi slovenski premier Janez Janša.

Spor glede mednarodnih odnosov Tajvana


Po tem, kar smo spremljali v Hong Kongu, se agresija kitajske komunistične partije najjasneje kaže pri vprašanju Tajvana. Samostojnost te otoške državice je namreč že več desetletij negotova in nejasna. Kitajska govori o ozemeljski celovitosti in eni sami državi, kar de iure bolj ali manj drži, medtem ko je situacija de facto drugačna; Tajvan ima svoj politični sistem, vzpostavljene svoje institucije ipd. Za postopno politično osamosvojitev se zavzema tudi trenutno vladajoča stranka, čeprav je lokalna politika glede tega vprašanja razdeljena. Kitajska na drugi strani nakazuje, da bi poskuse osamosvojitve odločno zatrla. Danes je nad Tajvan že poslala zračne sile.

https://twitter.com/zlj517/status/1438459676304179203

Nekaterim kritičnim vprašanjem se politika zaradi nerazrešene situacije izogiba - oz. je tako veljalo vsaj doslej. Eno takšnih so mednarodni odnosi Tajvana, ki se med drugim gradijo s predstavništvi v posameznih državah. Ta se, ker Tajvan nima statusa samostojne države, ne imenujejo veleposlaništva ali konzulati, ampak npr. predstavniške pisarne. Doslej so večinoma namesto imena države nosila ime prestolnice - Predstavniška pisarna Tajpeja v Litvi, denimo.

https://twitter.com/Dimi/status/1436380552890814468

S spreminjanjem izrazoslovja in imen Evropa (pa tudi ZDA) implicitno sporočata Kitajski, da podpirata tajvansko samostojnost. Potem ko je Evropski parlament v začetku septembra v jasno poudarjal odnose s Tajvanom kot takim (in ne Kitajsko z vključenim otokom), je nekaj podobnega storila litovska vlada. Tajvan je v baltski državi odprl predstavništvo, Litva pa obratno, gospodarsko pisarno v Tajvanu. Kitajska je ostro reagirala in umaknila svojega veleposlanika iz Vilne ter izgnala litovskega iz Pekinga, hkrati pa začela oteževati trgovinske odnose med državama.

https://twitter.com/sarahemclaugh/status/1437411591604084738

Podporo Litvi so hitro izrazile ZDA, s pismom voditeljem držav članic EU pa se jim je pridružil slovenski premier Janez Janša, ki je prejel tudi podporo več članic EU. Kot je dejal, moramo vsaki članici, ki se sooča s pritiskom, stati ob strani in jo podpreti.

https://twitter.com/fbermingham/status/1438035546270482435

Novo protikitajsko zavezništvo


Po burnem obdobju vladavine ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je ukrepe proti Kitajski uvajal predvsem na gospodarskem področju, se Joe Biden morda spušča v zaostrovanje odnosov. Včeraj so skupaj s premierjema Združenega kraljestva in Avstralije na virtualni konferenci oznanili novo varnostno zavezništvo med temi tremi državami z namenom vzpostavitve "miru in stabilnosti" v indopacifiški regiji. Zaveznice, zbrane pod imenom AUKUS, bodo druga z drugo delile informacije in znanje na področju umetne inteligence, kibernetske varnosti in podvodnih obrambnih zmogljivosti; ZDA bo denimo pomagala Avstraliji pridobiti podmornice na jedrski pogon, ki bodo omogočile daljše podvodne patrulje.

Čeprav vse tri angleško govoreče države zagotavljajo, da zavezništvo ni naperjeno proti katerikoli posamezni državi in da gre le za skrb zaradi naraščajočih groženj v regiji, se Kitajska čuti ogroženo. Od tod tudi njen oster odziv. Zunanji minister Zhao Lijian je dejal, da zavezništvo "resno spodkopava mir in stabilnost regije ter krepi oboroževalno dirko", kitajsko veleposlaništvo v Washingtonu pa državam očita "miselnost hladne vojne in ideološke predsodke".

Analitiki pravijo, da gre za velik korak, ki resno kaže na to, da vsi trije narodi "rišejo v pesek jasno črto" in začenjajo nasprotovati kitajski agresiji v Indo-Pacifiku. Hkrati je njegova posebnost v tem, da so ZDA in Združeno kraljestvo pripravljene izvoziti svojo jedrsko tehnologijo v državo, ki je bila doslej brez nje, s čimer spreminjajo razmerja moči v regiji in opremljajo Avstralijo za primer morebitnih varnostnih groženj na morju.

https://twitter.com/TomTugendhat/status/1438273128245907460

Odgovarja tudi EU


Kaj dosti za ostalimi igralci pa v merjenju moči s Kitajsko ne zaostaja niti EU. Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v sredinem govoru o stanju v EU na to temo izrekla kar nekaj besed ter napovedala ukrepe, ki se neposredno tičejo odnosov s Kitajsko.

Najprej je bila kritična do licemerstva Kitajske na področju ukrepov za preprečevanje podnebnih sprememb; kljub smelim napovedim o zniževanju ogljičnega odtisa Kitajska v zadnjem času kvečjemu pospešuje uporabo premoga. Poleg tega je von der Leynova napovedala velik projekt vlaganja v infrastrukturo, imenovan "Global Gateway", ki bo konkuriral pekinški iniciativi Pas in Cesta, hkrati pa dejala, da nima smisla, da Evropa zgradi popolno cesto med rudnikom bakra v kitajski lasti in pristaniščem v kitajski lasti.

https://twitter.com/StuartKLau/status/1436006381333749763

Napovedala je tudi, da bo EU prepovedala uvoz blaga, proizvedenega s pomočjo prisilnega dela, kar se bržkone tiče posebej izdelkov iz kitajske province Šindžjang, ter zagotovila, da bo Evropa vzpostavila lasten razvoj in proizvodnjo polprevodnikov ter tako prekinila odvisnost od Kitajske pri sodobni tehnologiji in proizvodnji čipov. V podoben sklop ukrepov sodi tudi indijsko-pacifiška strategija, ki države povezuje v protikitajsko zavezništvo.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike