Janša je morda zmagal, ne pa tudi desna sredina

POSLUŠAJ ČLANEK
SDS je relativna zmagovalka minulih volitev, a volilna aritmetika kaže, da bo le stežka sestavila vlado. V državni zbor sta se namreč uvrstili le dve desnosredinski stranki in šest levosredinskih, oziroma levih. Razmerje med blokoma je tako 282 tisoč proti 343 tisoč v prid levice, oziroma v poslanskih sedežih 32 proti 52. 

A tudi LMŠ kot drugouvrščena stranka  bo, če bo dobila to priložnost, imela s sestavo koalicije velike težave. Brez Levice, ki je preveč radikalna tudi za levosredinsko vlado, lahko vlado sestavi samo z eno od obeh desnosredinskih strank. Prva verjetno ne bo povabljena, druga pa bo zelo zaželena, a ob takšnih razmerjih vabila najbrž ne bo sprejela.

Sestava koalicije bo tako bodisi za Janšo bodisi za Šarca skorajda misija nemogoče. Brez uspešno sestavljene vlade pa je edini oprijemljivi uspeh desne sredine preprečitev ustavne večine levice. 

Razmerje sil v bodočem državnem zboru (vir grafike: www.volilna-napoved.si)


Resda je zmagovita stranka, SDS, svoj rezultat glede na prejšnje volitve popravila za 40 tisoč glasov, a to je po številu volivcev za stranko še vedno drugo najslabši rezultat v zadnjih štirinajstih letih. NSi je obenem v istem obdobju dosegla svoj drugo najboljši rezultat, a je ponovno zatajila SLS, ki je že drugič zapored ostala pod parlamentarnim pragom. Tokrat bolj prepričljivo, z dobrimi 11 tisoč glasovi manj kot pred štirimi leti.

Pomladni blok je tako dosegel drugo najslabši rezultat v zgodovini samostojne Slovenije, pri čemer je delež "izgubljenih" glasov pri desnosredinskih strankah, ki so ostale pod parlamentarnim pragom (če lahko k temu štejemo SLS, Čuša, Združeno desnico in delno tudi LNBP) dobrih 42 tisoč glasov, oziroma 4,8 odstotka.

Istočasno so stranke, ki so pobirale leve in levosredinske glasove (štejemo ZL+Slogo, Solidarnost, Socialistično partijo in pogojno Dobro državo), skupaj pod pragom pustile le slabih 22 tisoč glasov, oziroma 2,5 odstotka (od tega 1,5 odstotka Dobra država, ki jo lahko imamo za zmerno in povezovalno sredinsko stranko).

Če bi torej neuspešne stranke desne sredine nastopile skupaj, bi bloku prinesle vsaj 4, če ne 5 dodatnih poslanskih mest, a tudi to še ne bi bilo dovolj za sestavo desnosredinske vlade niti ne desne z vključitvijo štirih sedežev Jelinčičeve SNS.



Tudi ob upoštevanju volilne udeležbe je jasno, da delež desnosredinskega bloka ni pretirano višji od tretjine - za vse desnosredinske stranke je namreč glasovalo 36,5 odstotka vseh sodelujočih na volitvah.

Od kod glasovi za SDS in NSi glede na prejšnje volitve


Nekaj vpogleda, kako so se volivci odločali tokrat, daje prerez volilne podpore posamezne stranke glede na to, kako so se ti volivci obnašali na volitvah pred štirimi leti. Vpogled omogočajo podatki vzporednih volitev, ki jih je izvedla Mediana in objavil Siol.net.

Kar 70,8 % sedanjih volivcev SDS (slabih 110 tisoč) je to stranko podprlo tudi na volitvah 2014. 10,4 % (22.840) so pridobili volivcev, ki nazadnje niso volili, od SMC so pridobili 4,5 odstotka (9.883) novih volivcev, 3,2 % (7.028) je nekdanjih volivcev NSi, 2,6 % (5.710)  je volivcev SD, 2,1 % (4.612) volivcev DeSUSa, 1,7 % (3.734) volivcev SLS itd.

Polovica sedanjih volivcev NSi (dobrih 31 tisoč) je to stranko volilo tudi pred štirimi leti, 12,5 % (7.845) je takšnih, ki se zadnjih volitev niso udeležili, 11,5 % (7.217) je nekdanjih volivcev SDS, 9,3 % (5.837) volivcev SMC, 4,2 % (2.636) volivcev SLS, 3,4 % katere druge stranke, 3 % (1.882) volivcev SD, 1,5 % DeSUSa itd.

Obe stranki sta volivce tudi izgubljali, a v manjši meri kot denimo večina levih strank. SDS je, glede na prejšnje volite, tako zapustilo 13,4 % dobrih 24 tisoč) takratnih volivcev, od katerih jih je največ šlo k NSi, nekaj pa tudi k LMŠ in SNS.

Od Nove Slovenije pa se je tokrat odvrnilo  22 % (10.615) njenih volivcev iz leta 2014. Ti so večinoma šli k SDS (16 %), mnogo manj pa kamorkoli drugam - k naslednjemu, Šarcu je tako prebegnilo 1,6 % nekdanjih volivcev NSi, oziroma 772 volivcev.

In kam je šla večina prebežnikov iz Slovenske ljudske stranke? 14 % k SDS, 10 % k NSi, 6 % k LMŠ, 5 % k SMC, 2 % k Levici in k SD itd.

KOMENTAR: Rok Čakš
Kaj je zmaga in kaj poraz?
Janez Janša je relativni zmagovalec minulih volitev, a njegova zmaga že nekaj časa ne pomeni tudi zmage desno-sredinskega bloka. Zakaj je tako in kje je ovira, smo podrobneje obrazložili v članku Zakaj desna sredina tako težko seže čez tretjino in NSi do 10 odstotkov in čez, ugotovitve katerega te volitve potrjujejo. Kljub temu, da Janša tokrat ni bil v zaporu, oziroma ni bil obremenjen z resnejšo afero, se jih je od tistih, ki so 2014 ostali doma, na volišče podpreti SDS vrnilo le 22 tisoč. Če prištejemo še slabih 8 tisoč pasiviziranih, ki jih je pridobila NSi, je to skupaj 30 tisoč volivcev, ki so jih ti dve stranki tokrat uspeli vrniti na volitve. Ta številka ni ravno visoka, kot tudi ne skupen doseg desnosredinskega bloka. Ta je komajda presegel 300 tisoč volivcev, drugo najmanj v zgodovini samostojne Slovenije. Vse to kaže, da problem enakovrednega dosega desne sredine z levim polom še zdaleč ni izginil in še vedno obstaja, Janševa relativna zmaga pa kvečjemu lahko postane slepilo za resnične probleme bloka kot celote, kar smo kot "najslabši scenarij" izpostavili v aprilski analizi. Zato trditev iz te še vedno stoji: "za ponovno vzpostavitev ravnotežja med političnima poloma pa bo nujna večja reorganizacija ter strateška in kadrovska prevetritev desno od sredine."
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike