Zakaj desna sredina tako težko seže čez tretjino ter NSi do 10 odstotkov in čez

Rok Čakš
33
Rok Čakš

Se lahko desna sredina po junijskih volitvah zavihti na oblast? To vprašanje si zastavljajo največji optimisti med simpatizerji strank nekdanje slovenske pomladi.

Politični realisti pa se sprašujejo, ali lahko pomladna desna sredina v naslednjem sklicu prepreči dvotretjinsko (ustavno) večino politične levice, ki si jo je zagotovila na zadnjih volitvah in jo drži praktično v vseh javnomnenjskih anketah.

Zakaj se je slovenski politični prostor znašel v situaciji, da je prvo vprašanje brezpredmetno in nanj ne vpliva niti morebitna relativna zmaga SDS, niti želenih 10 odstotkov NSi, razlagamo v tem članku.

Izvirni greh je v prepustitvi politične sredine levici pred volitvami 2008, ko se je SDS namerno podala izven sredine na desno ter se zajedla v konservativno volilno telo. 

Število poslanskih sedežev za SDS in NSi, izračunano na podlagi opredeljenih glasov vseh marčevskih anket je 27, aprilskih pa 28 (vir: www.volilna-napoved.si)

Javnomnenjske raziskave dober mesec pred volitvami kažejo na troboj za relativno zmago med SDS, LMŠ in SD, ter zanesljivo uvrstitev v državni zbor preostalih sedanjih parlamentarnih strank (z izjemo Stranke AB).

Čeprav je ankete pri nas treba jemati z rezervo, oziroma jih interpretirati v kontekstu drugih razpoložljivih informacij ter trendov, pa ti kažejo, da se realna slika razmerij moči med tradicionalnima poloma od zadnjih volitev do sedaj kaj dosti ne spreminja.

V igro sicer vstopajo igralci, ki prinašajo nekaj nepredvidljivosti, a tudi združeni rezultati mesečnih anket, ki jih pripravlja spletna stran volilna-napoved.si, kažejo, da se okvirji praktično ne spreminjajo ter da gre večinoma za notranje prerazporejanje glasov.

Usodna izguba sredine

Za razumevanje, kaj se je zgodilo z volilnimi glasovi, ki so pomladnemu trojčku svoj čas omogočali enakovredno politično tekmo z levimi strankami, se je potrebno vrniti 22 let v preteklost. Na edine volitve do sedaj, ko so pomladne stranke osvojile 2 sedeža več od levice, a sta tej pat položaj (45:45) omogočila oba glasova manjšin, kasnejši znameniti Puckov prestop pa je spodnesel obete za desno-sredinsko vlado.

480 tisoč glasov za pomladni trojček je merilo, ki ga desna sredina ni dosegla nikoli kasneje. Sredinske glasove je, ob prvem večjem padcu volilne udeležbe (spodnji graf) takrat pobral “kitarist” Marjan Podobnik.

Desna-sredina je prvič vlado sestavila ob relativni zmagi SDS leta 2004, ko so kot blok skupaj zbrali 436 tisoč glasov. A za sestavo vlade so morali v koalicijo sprejeti pretežno levičarski DeSUS. Zmaga je bila posledica dveh pojavov: pasivizacije približno 100 tisoč razočaranih volivcev postdrnovškove LDS in pridobitve približno enakega števila sredinskih volivcev, ki so volili SDS (spodnja grafa).

Graf absolutnega števila glasov upošteva vse državnozborske volitve od leta 1992 in zadnje predsedniške volitve, ko so desno sredinske stranke nastopile vsaka s svojim kandidatom (klik za povečavo)

V sledečem mandatu prve Janševe vlade pa je v največji vladni stranki prišlo do ključnega strateškega obrata.

Zaradi ostrih napadov s strani leve politike, medijev, interesnih skupin in lobijev se je Janša odločil volilno bazo konsolidirati v mnogo stabilnejšem in bolj zvestem ter volilno discipliniranem konservativnem volilnem telesu. Zato je zapustil nezanesljivo sredino in se usmeril v desno ter se zajedel v volilno telo, ki ga je do takrat zavzemala Bajukova Nova Slovenija.

Vidni član NSi, Marko Štrovs, je takrat dejal, da Janša krščanske demokrate “reže kot salamo“, kar se je za točno izkazalo v zadnjih dneh kampanje 2008, ko je predsednik SDS z izjavo, da “za zmago potrebuje vsak glas”, dokončno posrkal pomemben del krščansko-demokratskega telesa.

Rezultat je bil trojni poraz desne sredine. Najprej; SDS je sicer dobila več glasov, kot leta 2004, vendar so bili to glasovi NSi-ja, medtem ko so Janšo sredinski volivci zapustili. Prvič se je pokazal efekt “antijanša” glasov, zaradi katerega je SDS kljub posrkanju NSi izgubila relativno zmago. In nazadnje, krščanski demokrati so posledično izpadli iz parlamenta.

Del sredine na “pomladno” stran vrne projekt Gregorja Viranta

Na predčasnih volitvah 2011 se je sicer del volivcev NSi, ki so Janši “posodili” svoj glas, vrnil k jedrni stranki, kar je zadostovalo za vrnitev krščanskih demokratov v državni zbor. A približno 50 tisoč krščanskih demokratov je v SDS ostalo in so pod Janševim okriljem še danes.

Obenem je del sredine podprl levico (Jankovića), del pa novo liberalno stranko (Virant).  Manjši del sredinskih volivcev je uspel pritegniti karizmatični in hkrati zmerni Radovan Žerjav na čelu SLS.

Če bi k desni sredini šteli še Virantovo listo, bi bile volitve 2011 velika zmaga politike, ki izvira iz demokratične pomladi. A izkazalo se je, da Državljanska lista ni spretni skupni projekt bloka, temveč solistična akcija mimo volje neformalnega vodje pola, Janeza Janše. Ta je tovrstno “dezerterstvo” znal kaznovati, pri čemer mu je z začetniškimi napakami asistiral Virant sam.

Leto 2014 – padec pod tretjino volilnega telesa

Dokončna izguba dometa do polovice glasujočega volilnega telesa se je desno-sredinskemu polu zgodila na volitvah 2014, ko je izgubljene Virantove in Jankovićeve glasove pobral Miro Cerar.

Medijska, politična in sodna gonja proti Janši, ki ga je tri tedne pred volitvami celo poslala v zapor, pa je od te stranke med pasivne državljane poslala še dobršen del njenih dotedanjih volivcev. Medklic – te ta trenutek relativno uspešno nagovarja nov igralec na sceni, Marjan Šarec.

Pomladna desnica je omejena z dosegom stranke SDS proti sredini

Ob pogostih prepirih med simpatizerji desno-sredinskega bloka, zakaj ob izgubi približno 100 tisoč glasov volilne baze SDS od leta 2004 do 2014 le-teh ni pobrala katera druga desno-sredinska stranka (denimo NSi), je nujno razumeti zgoraj predstavljeno strukturo volilnega telesa in njegove premike skozi različna obdobja.

Dejstvo je, da je edina od omenjenih (nekdanjih) pomladnih strank, ki ima potencial dosega v sredino, SDS, ki je vendarle v osnovi social-demokratska stranka liberalnejših izhodišč od svojih konservativnejših partneric. Stranka NSi dosega v sredino nima, ker je klasična konservativna stranka, ki temelji na vrednotah krščanske-demokracije, in te so pri nas zaradi predsodkov še vedno odvračalni faktor za liberalnejše sredinske volivce. SLS pa se zdi preveč zavožena, da bi bila sposobna resnega comebacka.

Doseg krščanskih demokratov je sicer do 100 tisoč, oziroma tudi do 150 tisoč volilnih glasov, vendar zgolj s celotno konservativno volilno bazo. Ta pa je ta čas razmazana povsod: V NSi jih je tretjina, druga tretjina je razdrobljena po strankah kot sta SLS in Združena desnica, oziroma je pasivizirana (nekaj jih lovi tudi Šarec), zadnjo tretjino pa močno oklepa Janševa SDS.

Prav zato bo Mateju Toninu izjemno težko doseči zastavljenih 10 % volilnih glasov, saj je večina krščansko-demokratskih volivcev razmeroma trdno vezanih drugje. Obenem pa bo desno sredinskim strankam izjemno težko vzpostaviti enakomerno ravnotežje z levico, saj ji je Janševa SDS prepustila sredino, obenem pa generira “antijanša” efekt, ki vedno znova aktivira dobrih 100 tisoč volivcev, ki pridejo na volišče zgolj zato, da Janši preprečijo zmago.

Edina enačba, ki se izide za desno-sredinsko zmago, je na meji mogočega, saj bi se moralo poklopiti prav vse: zelo dober rezultat SDS in NSi, hkratna uvrstitev v državni zbor SLS in Združene desnice ter množica “mrtvih glasov” pod pragom na levici (denimo pri strankah Sloga, Združena levica in najbrž še izpad ene izmed trojčka SMC, DeSuS, Levica). Pa še ob takšnem, komaj verjetnem scenariju, bi bila zaradi odnosov na desnici (denimo Kangler-Zidanšek) sestavljanje vlade vse prej kot enostavno.

Tudi morebitna Janševa relativna zmaga bo zato pirov uspeh za desno-sredinski blok, v najslabšem primeru pa tudi slepilo pred njegovimi resničnimi problemi. Janša lahko dobi največ zgolj ob približno enakomerni porazdelitvi glasov med dve ali tri leve stranke (SD, SMC, LMŠ), ki bodo skupaj imele udobno večino, za vsak slučaj pa bo v rezervi še DeSUS. Radikalizirane Levice za vladanje sploh ne bodo potrebovali.

Prav zato je vprašanje iz uvodnega odstavka nesmiselno. Za ponovno vzpostavitev ravnotežja med političnima poloma pa bo nujna večja reorganizacija ter strateška in kadrovska prevetritev desno od sredine.

Ne samo pri NSi, kjer so v ta proces že resno zakorakali, temveč tudi pri največji opozicijski stranki. Če seveda SDS nima želje obdržati statusa prve stranke opozicije za nedoločen čas.

Print Friendly, PDF & Email

KOMENTARJI: 33

  1. Bašar al Asad se je zares odlično ujel s Putinom. Kim se bo pa z Donaldom Trumpom. A vaša podpora pokolu Sirskih kristjanov in posilstvom Jazidinj s strani zmerne Sirske opozicije vas bo stala dobrega volivnega rezultata.

    • Kot smo opozarjali, smo doživeli tisti rapidni eskalacijski padec , ki ga navadno doživijo države, ki so padle pod ta ideološki simptom oziroma sindrom polpretekle zgodovine ! Ravno danes govoril z Slovencem, ki živi v Venezueli, kateremu ni povsem jasno,kako lahko folk, ki sicer tehnično niti ni tako zaostal, naseda demagoškim tendencam anarho nostalgije, ki peljejo nikamor drugam kot v prepad.Ob tej apatično volilni bazi se nam, kot pravi, obeta scenarij Venezuele, če ne še kaj več..capljanje na mestu pa zagotovo !?

  2. Rok !!!
    Sanje so zmeraj lepe hudo pa je ko se zbudiš.
    in to se bo dogajalo vse dokler hoče eden prištinski dr. prevzet vso Desnico
    Lep pozdrav iz Lendave
    Joško

  3. Se kar strinjam z avtorjem. Dejstvo je , da je edina prava delavska stranka po osamosvojitvi, postala skrajna desnica. Nekdo je to namensko naredil in s tem nehote ali hote omogočil stanje , ki ga imamo danes v državi. Pomladna stran, predvsem kršcanska dem. je z obujanje problema povojnih pobojev in partizanstva , omogočila starim silam rehabilitacijo.
    V 80 letih se je liberalna struja, med njimi tudi sinovi starih sil, uprla degenerirani oblasti, ki jo je predstavljala ZK in armija, ter zahtevala evropsko demokratično urejeno Yugo. Casopisi so bili polni kritike sistema, enako tudi elita in delavstvo . ( Goli otok) Vsi smo imeli poln kufer stare Yuge. Hoteli smo novo državo. Kaj se je potem izcimilo vsi dobro vemo.
    In nasi pomladniki namesto, da bi se ukvarjali z udbo , kriminalom, lopovsčinami in neumnostimi prejsnega sistema, ki nas je pahnil med drugo razredne Evropejce, so jim servirali Domobrance in hkrati že ločevali tudi zasluge za osamosvojitveno vojno. Noro . In vsa ta stara zalega je lahko delala naprej in osiromašila narod po duhu in zaslužku. Zato smo danes vedno bolj podobni mali Rusiji in nas v EU nihče več ne jemlje resno. Potrebujemo nove sredinske politike, ki bodo to stanje spremenili. Verjetno bo to sele generacija 90.

  4. Kar korektna analiza. Še vedno se sicer cifre da dobit. Primc je navsezadnje 2X zmagal referendum z ogromnimi ciframi.

    Definitivno bi morali sredino in zmerno levico zajeti nazaj.

    Tu sta dve napaki: 1. Pučnik je bil Socialdemokrat. Delavska levica je bila del DEMOSa. Berite zgodovinarja Grando. 2. Državljanska lista je tudi naslednica DEMOSa. SDS/SKD/NSI/SLS niso izključne nosilke pomladi.

    Se je pa potrebno nekaj vprašati glede 2 vprašanj: 1. Če je bilo katolikov po popisu 1991 75% zakaj sta dve katoliški stranki skupaj dobili samo cca 20%? 😉 To je recimo neprimerljivo z HDZjem. 2. Če je neka slovenska politična sredina vseeno občutljiva na nepravilnosti, korupcijo, in je načeloma pro-zahodna kar se pričakovanj tiče, kako jo nagovoriti? Očitno je po SDZju niso znali in jih je prevzela LDS, nato pa levi SD, PS, SMC.

    Sam menim, da kar se tiče “spornih” povojnih tem ni problem da se jih odpira. Potrebno jih je razčistiti. Je pa razlika kdo jih odpira. Bolje je, da jih odpira en sredinec ala sredinsko levi Pahor kot desnica. In tu je potrebno biti pragmatik.

  5. Sam še vedno ne vem kaj narediti. Kot katolik bi pragmatično podprl sredino, samo da se prepreči ustavna večina levice. Pa ne vem kaj narediti. BMZ se je prerano umaknil. Požarja ne spustijo blizu. Vprašanje kaj se da narediti v enem mesecu???? Po mojem je ključna motivacija volivcev v bolj desnih volilnih okrajih in enotah. da se naredi en “offset” mestnim okrajem in določenemu deležu anti-Jaša efekta. IMHO o anti-Janša efektu letos nimam mnenja. JJ se drži bolj v ozadju in se zdi, da levica ne more narediti situacije 1 na 1. V bistvu je situacija 1 na 3 (SDS vs. Sd vs. SMŠ) boljša za desnico oz. sredino, ker bi se mogoče lažje izsililo en ugodnejši izid z na koncu enim kompromisom.
    Btw. ljudje pozabljajo, da je razporeditev mest v DZ osnova za naprej: imenovanje Vlade, potrjevanje sodnikov, zagovornika ČP itd.

    • Ne klati neumnosti. Skrajna desnica v Evropi je evroskeptična, proti NATO in proruska, zavzema se za močno državo in državni protekcionizem.
      Pravzaprav ima z evropsko skrajno desnico več skupnega naša levica kot kakšna SDS. Vključno z ljubeznijo do Putina in Rusije.

  6. Rokc, iskreno napisano, a ravno ta mindset je strel v prazno. Povprečen slovenski kristjan je preračunljivec in trgovec, hodi k maši in voli levake ali tam nekje na sredini lovi. Pozablja, da Jezus ni bil kompromisar in tega nikdar ni učil.
    Ko se Slovenc ne more odločiti, obkroži podtaknjeno enigmo. To je slovenski fenomen, natreniranost naroda, da kupuje mačka v žaklju. Narod je sam v sebi prazen, razčlovečen, 70 letna vladavina krvoločnega aparata za seboj pušča pustinjo.

    Zanaša se na neke občutke, kot so nune plavookega volile, sedaj pa je bolje, da Pahor odpira arhive? Slovenski kristjan še ni dojel, da je takšna pragmatičnost odpiranje vrat vragu. In NSi ima tudi te zametke, samo da se najdejo s komerkoli v točkah programa. Sla po biti v vladi je premočna. Z zlom ni kompromisa.

    • Točno tako Dominik! Vsako leto za Veliko noč jaz nosim hrano k žegnu! Zgodilo se mi je že, da sem prišel točno ali zamudil minutko. V katerikoli cerkvi sem bil in ob katerikoli uri, je bila cerkev nabito polna in nisem imel kam sesti. Kljub temu, da sem bil v cerkvi, sem se razbesnel in sam pri sebi potihem preklinjal. P***** in p*****, ki množično nosijo jerbase k žegnu in nabutajo cerkev, da nimam kam sesti, se gredo zdajle kristjane, jutri bodo pa volili večinoma komuniste, ali pa jih sploh ne bo na volitve. N komunizem bo spet premočno zmagal. Taki so naši “kristjani” in njihovi pastirji niso dosti boljši, če pasejo tako garjave ovce!

  7. Slovenska Duša je bolana, glave pa oprane. Spremembe bodo napravile le prihodne generacije. Zna se zgoditi, da se bomo v naslednjih 100 letih skuhali v kotlu balkanskega pasulja. Kleni slovenci nam bodo ostali le še na vasi.
    Je pa NSi imela odlično priložnost, da na prvo mesto postavi POLITIČNO NEOBREMENJENEGA POLITIKA z NOVIM OBRAZOM,…. ne pa da se joka za JJ. Če levica ne doseže ustavne večine bo še kar lepo. Še bog neve zakaj nam je dal državo ?

  8. Ah, vsi razglabljate, kot da bodo glasove prešteli in razglasili edini pravi poštenjaki v državi. Vsi na oblasti popolnoma neženirano kradejo, poneverjajo, perejo denar, po svojih načrtih urejajo sodstvo, zdravsvtvo, šolstvo, vojsko, policijo, migracije, podarjajo državno ozemlje, uničujejo in zapirajo arhive, restavrirajo socialistično kontinuiteto in udbo, se navdušujejo nad skrajnimi levimi idejami, kot so izstop iz NATA, EU, priznanje Palestine, dobrikanje komunistični Rusiji (ki je ni več), podporo Venezueli, uvoz migrantov, pospešujejo jugonostalgijo in balkanizacijo, v nebo kujejo rdeče zvezde in prikdivajo morišča, nagajajo domači Cerkvi in se dobrikajo Vatikanu, kopljejo nove bančne luknje in razdajajo denar sosedom, itd., itd. Le volilne ankete in volilni rezultati so pa popolnoma pošteni, z lekarniško natančnostjo tehtamo kako se pretakajo volilci, kakšne napakice so storili v neki stranki, da je del volilicev odšel k drugi in s podobno naivnostjo razglabljamo, kaj eni desni stranki lahko škodi in kaj koristi. Režim bo z anketami oznanil kako se bo volilo in razglasil rezultate, kako se je volilo in koliko jih je sploh prišlo volit. In to na način, kot rešuje že zgoraj našteto problematiko! Lahko pa se kljub vsemu zgodi čudež, ker ne smemo izgubiti vere in upanja! Glede na grehe Slovencev ga je pa težko pričakovati.

  9. Izvirni greh je hinavščina kvazi-desnih strank, kot je bila SLS, ki je bila v levih vladah, pa NSi, ki je privoščljivo podprla zapor Janše, sfinancirala Kučana, otežila dostop do arhivov, potem pa začela nastopati v levih medijih. Tudi danes je enako: Tonin cika vstopiti četudi v leve vlade, Novakova na kongresu govori, da NSi “nima boga, kot kakšna druga stranka,” bodo pa najbrž postali nov figov list levičarjem, če sploh pridejo v parlament. Zato so vsi levi mediji polni naslovov Matejevih intervjujev, kajti rabijo eno “žlahtno” (po Kučanu) desno stranko, da jim krije hrbet pred svetom in narodom.

    Beda, beda prazna skleda. Oziroma glava. Še nekaj dni je časa, da se NSi spametuje. Stara SLS pa je že pokončana. Žal za vse to.

  10. Kučan in Levica ne rabita “žlahtne” konservativne stranke, temveč točno takšno desno stranko, kot je Janševa SDS – zaradi katere ne rabijo ne programa, ne kaj pametnega narediti, pa vseeno vedno znova dobijo volitve – ker je volivcem pač najpomembnejše, da Janša ne zmaga.

    Kaj lepšega si lahko želi nek levičarski politik?!?

    • Franc
      samo to da je skrajni čas ,da vsi bivši partijci izginejo iz politike.
      Potem bo mir med ljudmi , ker ne bodo politikanti zmeraj zaj….bali.
      Ljudje nismo ovce, vsaj večina ne.
      LP Joško iz Lendave

    • In če je tako, farizej, se pač pridruži volkovom, saj so v večini. Takšni so tudi Jezusa prodali. Je to spodobno za ‘krčansko’ stranko? Jezus je bil kriv, da so Judje trpeli v konc-logorjih, govorijo danes Judje.

      Hinavščina. NSi član mi pravi, da je za toninovo financiranje Kučana kriva SDS, ker jih takrat ni bilo v dvorani, ker so ta zločin obstruirali. Baraboni SDSovski so s tem podprli Tonina, zato so krivi! To je pa res neka zavržena logika.

      Še je nekaj dni časa, spametujete mulca.

  11. Imamo svobodne demokratične volitve. Kar teoretično pomeni, da vsak, ki nastopi ima možnost. Kot v sportu tudi v politiki talentirani igralci dosežejo več. Šport išče talentirane igralce, politika jih največkrat izriva. Volivci prepoznajo talentirane vodje in prepričan sem, da se večji del naroda glede na prejšnje izkušnje, ne želi diktatorja na oblasti. V zgodovini nase demokracije je bilo nekaj talentiranih politikov. Žal so zapadli v nastavljene teme preteklosti, ki nujno razdvajajo in onemogočajo dober volilni rezultat. Zato imamo danes volivci totalno zmedo. Danes lahko manjšina, z odprtimi medijskimi orodji (internet) , mrežami, skritim kapitalom, ustvarja še do predkratkem nepredstavljiva stališča, kot so ljubezen do Rusije, exs Yuge, rdeče zvezde, komunizm v novi obleki in podobna navlaka preteklosti. Posledično, vspostavljanje nezaupanja do EU in demokracijo nasploh. Talentiran politik ( poštena, izkušena osebnost, zaupanja vreden človek), ki bi ga tako majhen narod moral izkat z lučjo, lahko premaga s svojo karizmo vse tekmece. Lep primer je Šarec, ki je za dišal v to smer, čas pa bo pokazal ali je le se eden produkt zgoraj omenjene manjšine. Zato trdim še enkrat, da je pomladna politika nasedla nastavljenim temam preteklosti in zapravila večino v parlamentu. Brez večine dobro mislečih, pa se preteklosti v parlamentu in zunaj ne da ovrednotiti. Urejena skupna preteklost pa je temelj in vizije napredka vsakega naroda.

  12. Franc, točno tako.

    Sicer pa Rok v članku dobro analizira probleme. Dodala bi še to, da je veliko KRISTJANOV v UPOKOJENSKI stranki, ker so nasedli lažem Erjavca, da ta stranka zagotavljha penzije.

    Janševi privrženci, se zmotno borijo proti NSi, da bi mu odvzeli glas. Če bi se SDS obrnila na UPOKOJENCE, bi tam pridobila glasove in s tem osiromašila levico. Če tega ne naredi – ji je cilj, da vodi opozicijo – to pa ni nič.

    Vse manjše desne stranke bi morale skupaj v združeno desnico, čeprav se je SLS že spojila z levico.

  13. Izvieni greh je, da se v zadnjih letih nobena desna stranka ni ukvarjala s težavami svojih volilcev, temveč so se posvečale medsebojnim prepirom in abortirani tekmi, kdo bo bolj “desen”, zavezan domobranstvu in pobožen.

    Čisto kot primer naj povem, da sem osebno prosila za pomoč vse t.i. desne stranke pri reševanju treh problemov, od katerih niti eden ne zadeva zgolj in izključno mene, temveč večjo populacijo. Pri zadnjem, problemih s krediti s CHF klavzulo, se je dokaj neslavno odrezal tudi ta medij, Domovina, ki je v svoj članek vključil tudi dokaj sporna twita dveh nekdanjih ministrov. Samo glede tega konkretnega problema je vsaka stranka, ki se ni odzvala in pomagala, izgubila več kot 80.000 glasov, lahko tudi več.

    Zakaj le bi glasovala za katerokoli od desnih strank, če se nobeni od njih ni zdelo vredno, da v preteklih letih pomaga? No, saj bodo čez 4 leta spet volitve in morda se bodo desne stranke in njihovi mediji do tedaj naučili, da krščansko ni samo obisk maše temveč aktivna pomoč človeku v stiski. Ko vas bodo opredeljavala dejanja in ne prazne besede, bo morda volilni rezultat boljši, branost pa tudi. Pa lep pozdrav!

  14. Nisem SDS, a ti praviš: “Janševi privrženci, se zmotno borijo proti NSi, da bi mu odvzeli glas. Če bi se SDS obrnila na UPOKOJENCE, bi tam pridobila glasove in s tem osiromašila levico.”

    Kdo se bori prosti NSi, tega nisem videl nikjer, razen kakšni prenapeti komentatorji na Reporterju morda. Videl pa sem, da Tonina ni bilo več na srečanja Združene desnice, je imel druge prioritete. Slišal sem Novakovo gospo, ki je na koncu govora dejala, da NSI nima “boga, kot kakšna druga stranka”. Zgornji Rokov tekst je prenapet proti SDS. Vse to je kar znatno zajebavanje.

    Glede upokojencev, Kraševka mama: ko bodo Kangler&Primc dali 10.000 evrov letno družini na otroka (seštej malo!, povedali so tudi od kod), SDS pa bo dodal otroški dodatek in 20% odbitka na kredit za mlada stanovanja, POTEM BOŠ TUDI TI, UPOKOJENKA, RAZBREMENJENA, in vsi ostali upokojenci, na katerih visi današnja mladina, da lahko preživi. To je program, v NSi programu pa je vse bolj beseda, in čas je da se pridruži brez fige v žepu. Sicer bo konec. Ta pa bo hiter, pod pragom parlamenta, ali pa počasen, enkrat v tretjem letu mandata z levico.

  15. Jaz sem bil velik podpornik pomladnih strank do leta 2012.Ampak po tisti drugi JJ vladi,mi je pa vseeno,če je na oblasti “levica”.

  16. Bom malo trd in ošter.

    Uporabnik Sarkazem je dobro napisal. Če zaključim njegovo razmišljanje: kdo je odgovoren za takšno stanje med katoliškim delom volilnega telesa???? Škofje in duhovniki, ki ne upajo direktno govoriti in jasno razločevati dobro od hudega. To da pri močno katoliškem narodu desnica ne more normalno zmagat volitev je POLOM za lokalno Cerkev. Da je rezultat desnih strank blizu 40% že uspeh, realni domet pa pri 25%. Kje je 75% katolikov iz leta 1991 oziroma vsaj 51-60% katolikov iz leta 2002? V 25%?!?!? Kaj sploh učijo pri verouku, kaj se sploh pridiga???? Res sramota.

    • To je to Rokc, zadel si samo bistvo. Moraš pa razumeti, da je Cerkev kot Slovenija, cel kup podzavestnih levičarjev je v njej. Kar si napisal, bi morali vsi razglašati, da bi se OZAVESTILO.

  17. Rokc, veliko vernikov je zavedenih iz strani UPOKOJENSKE stranke. Erjavec jim laže, da brez njega ni PENZIJE. In prav taki verniki, ki nasedajo Erjavčevim lažem, nosijo velik del krivde, da se je LEVICA tako okrepila.

    Je pa tudi res, da DUHOVŠČINA preveč molči. Strah iz leta 1945 je tako močan, da je vzel glas tudi mladi generaciji duhovnikov, razen Štuhecu.

    Vsak državljan je dolžan na glas povedati, katere stranke širijo pošteno SLOVENSKO kulturo. Prav tako so dolžni glasno povedati, da so DRŽAVNE banke oropali prijatelji LEVICE. In tako tudi sedaj ODPIŠEJO dolgove Jankoviču, ki se bo kot lev boril proti DESNICI, da obdrži PREVILEGIJE v položaju in denarju.

  18. Če bo izkupiček desnice bolj pičel, bo pričakovan.

    Kar spomnite se političnega delovanja SLS zadnjih dvajset let in Nove Slovenije zadnjih deset let, pa vam bo vse jasno.

  19. zdravo
    To je obvestiti širšo javnost, da je Rimskokatoliška krščanska organizacija odprla finančno priložnost za pomoč ljudem, ki potrebujejo pomoč, kot je finančna pomoč. Torej, če greste skozi finančne težave ali ste v kakšni finančni težavi, potrebujete sredstva za začetek svojega poslovanja ali pa morate plačati svoje račune z dolgim in kratkoročnim trajanjem po svoji izbiri z nizko obrestno mero na 2% neveljavno za posameznike in podjetja. Obiščite nas danes po e-poštnem naslovu: (romancatholicloan530@gmail.com) Sveto pismo pravi (Lk 11:10) Vsakdo, ki ga prosi, prejme; tisti, ki išče; in tistemu, ki trka, bodo vrata odprla. Torej, ne zamudite te priložnosti, ker je Jezus isti, včeraj, danes in za vedno. Prosim, to je za resno misleč in Bog se boji, da ljudje prejmejo naše iskrene pozdrave od rimskokatoliške krščanske organizacije. Pišite nam danes preko tega e-poštnega naslova: (romancatholicloan530@gmail.com)

  20. Družbeni sistem cenimo po skrbi za delavce, opozarja dr. Stane Granda, član SAZU.
    Slovenski politiki, tudi desni, tudi Janez Janša, pa o tej skrbi za zaposlene ne namenijo v predvolilnih nastopih niti ene besede, kot da je vse v redu!
    Na prvem predvolilnem soočenju predsednikov strank je bilo tako soglasno ugotovljeno, da je stanje zdravstva in zdravje naroda prva politična tema. Zato je prioritetna naloga nove vlade po volitvah reforma zdravstvenega sistema.
    Dr. Peter Jambrek, pa je bil v Odmevih na TV, na isti večer, 7. maja, drugačnega mnenja:
    «Stopnja izkoriščanja slovenskega delavca je tako visoka, kot še ni bila. Visoko izkoriščani delavci vzdržujejo neučinkovito državo. Izkoriščanje delavcev omogoča uspešnost gospodarstvo in razsipno državo«. To bi morala biti prva ključna politična tema predvolilnih soočenj predsednikov strank, ki žele dobiti mandat za oblast.«
    Stanje zdravja naroda je problem, še večji pa je vzrok, to je visoka stopnja izkoriščanja zaposlenih.
    Inštitut za produktivnost je že l. 2015 opozoril:«Slovenski delavci so preobremenjeni in bistveno bolj pod stresom kot delavci v Evropi. V Sloveniji je po nekaterih raziskavah pogosto pod stresom kar 70 do 80 odstotkov delavcev. Glavna vzroka sta pretirana delovna obremenitev in negotovost delovnega mesta. Pridni, a neproduktivni. Delo v slovenskih podjetjih očitno ni dobro organizirano. Delati bi morali manj, a pametneje. Zaradi stresa ob dobro milijardo na leto.«
    Uspešnost in učinkovitost, ne izkoriščanje je cilj demokratične države. Znanje in ne garanje, je prva tema za politike, ki naj bi po volitvah vodila vlado in državo.
    “Skrb za pošten odnos do dela in delavca je značilnost krščanske družbe in politike, zlorabljanje pa liberalizma in komunizma”, še pravi dr. Stane Granda.
    Neplačani prispevki zato nižje pokojnine, menda niso obeti za narod in za družine?
    Politiki so pa kar tiho!
    Slovenski poslanci in njihove stranke očitno ne zanjo, ne zmorejo ali ne dojamejo problema goljufanja delojemalcev, -za kar so jim volivci podelili mandat in plačo-, da bi vsaj v skrbi za narod družine in otroke poskrbeli, kar so v “gnilem zahodu” uzakonili demokrati, to je, da bi poskrbeli za zakonske dopolnitve ali spremembe, da bo država izterjala od delodajalcev že zaslužene prispevke zaposlenih, ki jih je zadržal delodajalec, jih ukradel delojemalcu in ogoljufal tudi državo, saj ji ni nakazal ZPIZu, kar bi moral. Vsa politika pa je že desetletja ščiti delodajalce, ki so zaposlenim delojemalcem ukradli kapital-del zaslužne plače oz. država ni pobrala prispevkov, kar počne vsaka normalna država, da zaščiti bodoče upokojence in sankcionira delodajalce, ki goljufajo državo in zaposlene. Naša država sankcionira okradene delavce, saj bodo imel nižjo že mizerno penzijo, kar bodo izvedeli šele ob upokojitvi. Podpira pa delodajalce, ki so prispevke zadržali zase, ne pa nakazali državi in tudi njo in delavca oškodovali, kar je goljufija. Vsa slovenska politika in potem tudi pravna država tolerira to goljufijo in v nebo vpijočo krajo. Po 25 letih države RS je za politike, poslance velik »napredek« to, da vas bo sedaj celo državna inštitucija (ZPIZ) opozarjala na neplačane prispevke iz naslova plač, tj. da ste okradeni. Doslej je moral zaposleni namreč kar sam skrbeti in preverjati, ali je delodajalec odvedel prispevke. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je sicer edini nosilec in izvajalec sistema obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja in njegovo poslanstvo je uresničevanje socialne varnosti zavarovancev in uživalcev pravic. Njegova pomembna nova naloga je, da mora zavod delavca obvestiti o tem, kakšne so oziroma bodo posledice, če je njegov delodajalec sicer obračunal prispevke, jih pa ni plačal. «Nova zakonodajna ureditev nedvoumno namreč terja tudi od delavcev, ki bodo dobili takšna obvestila od zavoda, da skladno s pravno ureditvijo pravočasno uresničujejo tudi svoje pravice in tako prispevajo k izboljšanju pravne varnosti.« Državna oblast, to so predvsem poslanci v DZ RS, znova sporoča zaposlenim: »Če ste okradeni za prispevke, je to le vaš problem. Pravna država vam je na razpolago.« Nobena stranka temu absurdu države prava že 25 let ne oporeka. Politiko zanima le zmaga, ne pa vsebina, zakaj bi jih volila večina zaposlenih, politična sredina, ki je očitno za politike margina. Res ni nikogar sram v državi prava?
    Časnik,si, 30. Aprila 2018
    https://www.casnik.si/druzbeni-sistem-cenimo-po-skrbi-za-delavce/

Komentiraj