Janković izgubil na Evropskem sodišču za človekove pravice

Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) je zavrnilo pritožbo ljubljanskega župana Zorana Jankovića zoper državo v zvezi z ugotovitvami Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) glede njegovega premoženjskega stanja, so zapisali pri KPK.

Sistematično opuščal dolžnost poročanja

KPK je leta 2015 sprejela ugotovitev, da Janković ni celovito sporočil svojega premoženjskega stanja oziroma sprememb v premoženjskem stanju. Še več, ljubljanski župan je po ugotovitvah komisije v času opravljanja svoje funkcije od leta 2006 »sistematično opuščal dolžnost celovite in pravočasne prijave premoženjskega stanja oziroma sprememb skladno z zakonom«.

Zoran Janković tako ni v zakonskem roku prijavil lastništva dela nepremičnin, lastništva delnic Luke Koper, poslovanja z vrednostnimi papirji Krke in razpolaganja z gotovino. Prav tako več let zapored ni poročal o spremembah denarnih sredstev v skupni višini blizu 800.000 evrov. V času opravljanja funkcije župana oziroma poslanca je med 17. novembrom 2006 in 24. majem 2012 na svoje račune prejel skoraj tri milijone evrov, od tega večino nakazil, ki niso bila povezana z rednim osebnim dohodkom.

V času opravljanja funkcije župana oziroma poslanca je med 17. novembrom 2006 in 24. majem 2012 na svoje račune prejel skoraj tri milijone evrov.

Najprej Klemenčič, nato Štefanec

Županovo premoženjsko stanje je najprej preiskovala komisija pod vodstvom Gorana Klemenčiča, a je Janković sprožil upravni spor, slednjič je poročilo odpravilo. Klemenčičev naslednik Boris Štefanec je nadzor ponovil in ugotovil podobno, Janković se je sicer pred komisijo zagovarjal, da ni vedel, da mora spremembe na bančnem računu sporočati komisiji, in zatrjeval, da se njegovo premoženje glede na leto 2006 ni povečalo.

Na ugotovitve se je najprej pritožil na upravno in nato na vrhovno sodišče, ki je leta 2019 zavrnilo revizijo sodbe upravnega sodišča. To je namreč ugotovilo, da je KPK pri ugotavljanju premoženjskega stanja ravnala zakonito.

Postopek prestal najvišjo evropsko instanco

Zdaj je podobno ugotovilo tudi Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenilo je, da je bila sodna obravnava pritožnikove zahteve na domačih sodiščih zadostna in da mu ni bila odvzeta pravica do učinkovitega dostopa do sodišča.

Pri tem je ESČP upošteval poseben postopek pred KPK-jem, procesna jamstva, ki so bila pritožniku zagotovljena v tem postopku, obseg ugotovitev komisije kot tudi obrazloženi sodbi, ki sta jih v okviru pritožnikovega uveljavljanja sodnega varstva izdali upravno in vrhovno sodišče. S tem je postopek pred komisijo prestal presojo tudi najvišje sodne instance na evropski ravni, so še zapisali pri KPK.