Jan Macarol: »Evropa se je zaplezala zaradi svoje miselnosti, čeprav je sposobna bolj kot Kitajci«

Vir: Jaka Krenker/DOMOVINA
POSLUŠAJ ČLANEK

Intervju: Jan Macarol, futurist, tehnološki novinar in startupovec

V zadnjih dveh letih se kar veliko člankov, tudi v velikih uredništvih, že piše z umetno inteligenco. – Nagnjeni smo k lenobi, zato nam je všeč, ko nam umetna inteligenca, kot je ChatGPT, poenostavi delo, hkrati pa jo lahko zaposlimo tudi že kot popoldanskega tutorja otroku za samo 20 dolarjev na mesec. – Tesla nikoli ni bila mišljena samo kot podjetje, ki bo proizvajalo avtomobile, Musk jo je videl kot softversko podjetje, katerega glavni cilj je bila stvaritev samovozečih vozil in robotov. – Električni avtomobili se niso zgodili zaradi zelenega prehoda, temveč ekonomske kalkulacije.

V tokratni epizodi podkasta Vroča tema smo se poglobili v prihodnost tehnologije, umetne inteligence in evropske avtomobilske industrije, skratka v teme, ki krojijo naš vsakdan in bodo še bolj zaznamovale našo prihodnost. Naš tokratni gost Jan Macarol je podjetnik, ustvarjalec vsebin in tehnološki vizionar, ki vedno zre vsaj tri leta naprej. Za seboj ima več uspešnih startupov in je avtor več kot 3.000 člankov s področja tehnologije. Na svojih družbenih platformah združuje več kot 100.000 sledilcev, njegovi mediji pa dosegajo do pet milijonov obiskovalcev mesečno, in to iz različnih delov sveta. Njegov »lifestyle« medij City Magazine je poseben tudi zato, ker je s pomočjo umetne inteligence vsebina prevedena v 20 svetovnih jezikov, kar ga uvršča med največje slovenske mednarodne medije. Z umetno inteligenco Macarol prevaja vsebine zadnji dve leti. Zase pravi, da je futurist in da je pogosto korak pred drugimi, kar mu omogoča njegova edinstvena perspektiva. Hkrati ga zaznamuje tudi Aspergerjev sindrom, ki mu v življenju velikokrat pomaga, včasih pa predstavlja izziv, saj – kot pravi sam – težko prenaša človeško neumnost.

Jan Macarol, nam lahko poveste kaj več o City Magazinu, vidimo, da ga v Sloveniji spremlja več 10.000 sledilk in sledilcev.

City Magazine je v bistvu »lifestyle« medij, zelo nepolitičen medij. Vedno je bila naša politika, da odkrivamo to, o čemer se v Sloveniji sploh ne piše. V času korone smo nehali izhajati v tiskani obliki, na spletu pa smo hitro ugotovili, da lahko razširimo svoj dostop bralkam in bralcem na način, da ga z umetno inteligenco prevedemo v 20 jezikov. Ta hip ima naš spletni portal največ obiska iz Južne Koreje in Švedske.

Kako svoj portal prevedeš v 20 jezikov?

Jezikovni modeli umetne inteligence analizirajo jezik in ga poenostavijo, da je prevedljiv v določeno jezikovno skupino, potem pa to Google Translate lažje in bolj pravilno prevede. Naš model je tak, da osnovni članek z orodjem ChatGPT prilagodimo jezikovnim skupinam, ostalo pa zelo dobro naredi Google.

Jezikovni modeli umetne inteligence analizirajo jezik in ga poenostavijo, da je prevedljiv v določeno jezikovno skupino, potem pa to Google Translate lažje in bolj pravilno prevede.

Ali Korejci opazijo, da berejo nekaj, kar je napisala umetna inteligenca in ne človek?

Po času sodeč ne, kar je v bistvu kompliment. Po merjenju časa, ki ga preživijo na spletni strani, ko jo obiščejo – ta je relativno dolg – je prevod relativno dober.

Ali sploh potrebujete ljudi v vašem podjetju ali vam bo članke odslej pisala samo umetna inteligenca?

Pri nas je tako kot pri velikih korporacijah, kot je POP TV. Oktobra 2022 so imeli neko akcijsko skupino, kjer so se uredniki in novinarji v bistvu poučili o tem, kaj prinaša umetna inteligenca. V zadnjih dveh letih se kar veliko člankov, tudi v velikih uredništvih, že piše z umetno inteligenco.

Kako vidite prihodnost? Bo umetna inteligenca prevzela delo novinarjev? Kaj bo sploh še ostalo?

Mislim, da bodo ostale osebnosti, sam zelo dvomim v obstanek »lifestyle« medijev. Midva danes snemava ta podkast, ki bo objavljen na Youtubu, in menim, da bo že čez tri leta mogoče, da bo nek tehnik praktično z enim klikom najin pogovor simultano sinhroniziral v portugalščino, pa recimo španščino. Tako da naju bodo tudi Španci razumeli, o čem sva se danes pogovarjala. To je že danes realnost youtuberjev. Največji youtuber, MrBeast, je sinhroniziran tako v španščino kot kitajščino. Izberete zvočni zapis, v katerem ga želite poslušati – in ga že imate. Slavni nemški youtuberji so že nekaj časa dosegljivi v francoščini. Transcendentnost te vsebine bo v bistvu globalna.

Pravite, da umetno inteligenco pri delu uporabljate zadnji dve leti, ampak če sem vas prav razumel, ste jo testirali že prej, preden je bila dostopna v splošni rabi.

Imam dobro izkušnjo, saj sem v preteklosti zagnal tri uspešne startupe, zato sem bil v teh t. i. inkubatorjih in pospeševalnikih startupov. Prišel sem na listo t. i. »early-adapterjev«, torej oseb, ki smo se imele možnost zgodaj prilagoditi novi tehnologiji, ki je prihajala na trg. Že leta brezplačno uporabljam t. i. poslovni Google. Zdaj sicer to postaja plačljivo, obljubljeno pa mi je bilo, da bom sam lahko Googlove storitve, ki rastejo, še naprej uporabljal brezplačno. Marca 2022 sem dobil vabilo in sem se prijavil, da sem dobil priložnost testirati umetno inteligenco. Takrat je to uporabljalo približno 20.000–30.000 ljudi, ne še 10 milijonov. Bili smo presenečeni, kako je bila že takrat na izjemno visoki ravni. Danes, ko je v splošni rabi, pravzaprav ni dosti boljša, kot je bila takrat.

Ampak v dveh letih se je marsikaj spremenilo …

Ja, splošno dostopna je postala.

Vir: Jaka Krenker/DOMOVINA

Vas preseneča, kako se je uporaba umetne inteligence, konkretno orodja ChatGPT, razširila že v vse pore družbe?

Preseneča me pravzaprav ne, ljudje vedno iščemo bližnjice, nagnjeni smo k lenobi in ChatGPT nam marsikatero zadevo skrajša. To, kar vidimo sedaj, je samo vrh ledene gore tega, kar sledi v kratkem. Ne bi rekel, da se bojim prihodnosti in odvisnosti od umetne inteligence. Konkretno: mi imamo otroka, ki je v 4. razredu osnovne šole, predmet naravoslovje in družba, tema človeško telo. Doma delamo z njim tako, da mu delovni zvezek naložimo v ChatGPT, mu naročimo, naj otroku razloži anatomijo človeškega telesa na način, da mu razloži en segment snovi. Potem pa mu postavlja podvprašanja, ga ocenjuje itd. ChatGPT to počne, popoldanskega tutorja lahko ustvari vsak z 20 dolarji v žepu.

Ali moramo ChatGPT videti kot nekega tutorja ali se moramo njegovega hitrega napredka in odvisnosti od njega v prihodnje bati?

Mislim, da se spremembe v generacijah dogajajo in da ena generacija to orodje sprejme za svoje. Starejše generacije generalno gledano težje sprejemajo spremembe, težje se bodo navadile na e-mobilnost, mladi pa bodo vse te spremembe zagrabili. V naslednjih 20 letih bomo nekako še prišli skozi šivankino uho do nekega univerzalnega dohodka in pokojnine, mladi pa bodo v to prisiljeni in bodo s tem odraščali. Sreča pri tem je, da se stvari ne zgodijo čez noč, vseeno pa se napredek dogaja hitreje. Če je vzmetenje potrebovalo deset let, da je našlo pot iz mercedesa v običajne avtomobile, je zdaj eksponentna rast tehnologije takšna, da se bo ta preskok zgodil v šestih ali sedmih letih.

Nimajo vse platforme umetne inteligence filtrov, kakršne ima ChatGPT. Da je nevarna za uporabo, očitajo platformi Elona Muska …

Moramo vedeti, da je Elon Musk pravzaprav oče umetne inteligence v tem pomenu besede, saj je on začel z razvojem orodja, kot je danes ChatGPT. Gre za njegovo platformo Grok, neke vrste odprto umetno inteligenco, s katero je v resnici ustvaril inkubator za Teslo. Tesla nikoli ni bila mišljena samo kot podjetje, ki bo proizvajalo avtomobile, ampak kot softversko podjetje, katerega glavni cilj je bila stvaritev samovozečih vozil robotov. Mi vidimo Teslo samo kot avtomobilsko podjetje, realno pa je to softverski startup. Musk je že večkrat poudaril, da je Tesla največje umetnointeligenčno podjetje na svetu. OpenAI oziroma ChatGPT je bil neke vrste inkubator za Tesline inženirje, ki avtomobile zdaj učijo »samo vožnje«, če lahko tako rečem.

V zahodnih medijih je odmeval članek, da je Muskova tehnologija odprte umetne inteligence, Grok, povzročila zgražanje. Ko jo je uporabljal najstnik, ki so mu starši prepovedali uporabo računalnika, je umetno inteligenco vprašal, kaj naj naredi, pa mu je slednja svetovala, naj se staršev preprosto znebi, naj jih ubije …

Najprej naj povem, da osrednjim medijem, kar se tiče poročanja o Elonu Musku, v zadnjem času prav nič več ne verjamem. Kar se tiče Groka, ki ga precej spremljam in uporabljam na omrežju X: zelo dober pripomoček je pri generiranju fotografij, tudi za medije je uporaben. Naročiš mu, da potrebuješ za svoj članek realistično fotografijo, in jo sam po sebi že naredi. Kar pa se tiče same rabe jezika, pa že ves čas trdim, da se je Musk sam »uploadal« v Groka. Kakšna šala na račun staršev je lahko tudi persona Elona Muska v tem Groku (smeh).

Kar se tiče poročanja o Elonu Musku, osrednjim medijem v zadnjem času prav nič več ne verjamem.

Če vprašamo ChatGPT še kaj več o vas, nam pove, da vas zaznamuje Aspergerjev sindrom. Lahko poveste kaj več o tem?

Če bi se sprehodili po kakšnem tehnološkem podjetju z umetno inteligenco v Silicijevi dolini, bi verjetno našteli vsaj tretjino programerjev, ki bi imela kar lep seznam lastnosti tega sindroma. Vedno sem razmišljal po svoje, se upiral sistemu, zato je imel tudi šolski sistem z menoj težave v srednji šoli. Lahko sem imel pet predmetov ocenjenih s pet, pet pa »šus« (smeh). Ko se na neko stvar fokusiram, lahko iz nje veliko potegnem, moja X moč je, da lahko neke določene točke hitro povežem v smiselno celoto. V Sloveniji imamo takšni ljudje težave, začenši s šolskim sistemom. Jaz svojega otroka, srednješolca, od malih nog učim sproščenega komuniciranja, nastopanja, s čimer bi prepričal svojo publiko in se povezal z njo, a mora nastope v šolah delati zborno, v skladu s togo šolsko prakso.

Je Evropska unija sploh še prostor za razvijalce uspešnih startupov, glede na to, da je na drugi strani luže bistveno bolj odprt in manj reguliran trg na tem področju?

Združene države Amerike so zagotovo »El Dorado« na tem področju, če jih primerjamo z Evropsko unijo, ki je v lanskem letu sprejela akt o umetni inteligenci, ki novim generacijam telefonov, kot je iPhone 16, onemogoča določene stvari. Ta telefon namreč nima lastnosti, kot jih ima isti telefon na drugi strani luže. V Evropi je onemogočen pogled umetne inteligence na zaslon pametnega telefona. V ZDA lahko zjutraj Geminiju naročiš, naj ti poišče novice, ali mu naročiš, naj ti nek izdelek poišče še na sedmih drugih straneh, da bi našel najnižjo ceno, pri nas v Evropi pa to ni mogoče, razen neke omejene manipulacije umetne inteligence s fotografijami. Kar se tiče startupov, pa lahko rečem, da je slovensko startup okolje zelo specifično, podobno nevladnim organizacijam. Okrog prejemnikov pomoči se ves čas vrtijo ista podjetja in isti ljudje. Država ne prepoznava dobrih idej in dobrih startupov. Reciva temu, da je v skupnosti startupov veliko »P«-jev, ki so priskledniki privatnega kapitala.

Slovensko startup okolje je zelo specifično, podobno nevladnim organizacijam. Okrog prejemnikov pomoči se ves čas vrtijo ista podjetja in isti ljudje.
Vir: Jaka Krenker/DOMOVINA

Vaš sin dela v Estoniji, ki je še posebej v zadnjem času prepoznana kot uspešno okolje za zagon novih startupov. Zakaj?

Estonijo imam rad, preseneča kot digitalna država, izjemno urejena, kar se tiče prometa, tehnološko napredna. Rekel bi, da je svoje naredila huda lustracija Estoncev proti Rusiji po odcepitvi. Definitivno se Estonci danes počutijo kot Skandinavci, čutiti je duh urejenosti, v blokovskih naseljih ni avtomobilov, javni prevoz je zastonj, »car-sharing« je številka ena v Evropski uniji. Tam 15-minutna vožnja do letališča stane sedem evrov. Pri nas stane 40 evrov (smeh).

Ko sva pri Skandinaviji. Norveška, ki še ni v Evropski uniji, je zgled na področju revolucije električnih avtomobilov.

Definitivno so zgled, tam je kar 90 odstotkov vseh novih registracij narejenih za električne avtomobile. Deset odstotkov je običajnih vozil, pa še ta so pogosto hibridi. Norvežani niso omejeni z evropsko zakonodajo, električna vozila so oprostili davka na dodano vrednost, na primer, uvedli so številne bonitete, tako da na Norveškem sploh ni ekonomske računice, da bi namesto električnega avtomobila izbral klasičen avto.

Pred Evropo v električnih vozilih, nedolgo nazaj sem bil tam, močno prednjači tudi Kalifornija …

En razlog za to je zagotovo ekonomska kalkulacija. Vedeti morate, da ko se je leta 2013 »zgodila« Tesla, to ni bilo zaradi zelenega prehoda. Električni avto je lažje narediti, tudi Kitajci ne bi na tem področju tako hitro dohitevali Evrope, saj je avtomobil s klasičnim bencinskim motorjem precej težje narediti. Poanta vstopa električnih vozil na trg ni zeleni prehod, ampak tehnološki napredek. Električni avtomobil se da narediti bolj enostavno, s 60 odstotki manj sestavnih delov, hkrati pa je ta avto trajnejši, kar pomeni, da bomo lahko z njimi delali več kilometrov kakor z običajnimi avtomobili. Klasični avtomobili predstavljajo samo od 13 do 16 odstotkov v celotnem kolaču izpustov CO2. S prehodom letalskega in ladijskega prometa na nek drug pogon bi za zmanjšanje izpustov C02 naredili več. Na primer s prehodom na neke alternativne metode, majhne jedrske reaktorje. Prepoved klasičnih avtomobilov je pljunek v morje. Problem je v tem, da se je Evropa glede avtomobilske tehnologije zaplezala, medtem ko se drugi niso. Evropejci znamo danes narediti zelo dober električni avto, takšnega kot Američani in Kitajci, težava je zgolj v mentaliteti, ki jo imamo. Mi najboljše razvojne stvari zadržujemo za premijske izdelke, kot so avti Porsche in Audi, v srednjem razredu avtomobilov pa so eno generacijo starejše tehnologije. Zato nas Kitajci prehitevajo. Na področju avtomobilizma se dogajajo tri ključne spremembe. Prva sprememba je menjava vgradil, t. i. »softverski razvoj«. Najprej daj avto na trg in potem odpravi napake. Tudi zato so nove Tesle, ki pridejo na trg, znane po tem, da imajo neke določene napake, ki pa so se s posodobitvami softvera hitro odpravile in je avto postal zelo zanesljiv.

So pa te električne Tesle precej gorele, pravijo skeptiki …

Pri poročanju o tem gre za veliko manipulacij. Kadar gori Tesla, je to prva novica v medijih in na X-u, kadar gori tovornjak z motorjem s klasičnim notranjim zgorevanjem, pa je to šele peta novica. Če pa zagori tovornjak, ki prevaža električne avtomobile, pa je to sploh bombastična novica številka ena. Po najbolj pesimističnem scenariju je pri električnem avtomobilu v primerjavi s klasičnim avtomobilom na bencinski ali dizelski pogon še vedno 20-krat manjša možnost, da zgori, po najbolj optimističnih scenarijih pa celo 60-krat manjša možnost, da zgori. Problem so le hibridi, ki jih tako propagiramo. Ti gorijo 17-krat bolj pogosto kot klasični avtomobil. Skratka, električni avtomobili redko gorijo, ko pa gorijo, gorijo drugače, zato jih je težje pogasiti.

Električni avtomobili redko gorijo, ko pa gorijo, gorijo drugače, zato jih je težje pogasiti.

(D180: 34-37)

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike