Musk v Davosu: Tehnološko-digitalni cunami bo izbrisal svet, kot ga poznamo

Svetovni gospodarski forum v švicarskem mondenem letovišču Davos je že desetletja prizorišče, kjer se v deželi 'bank, ur in švicarskega noža' kroji usoda globalnega kapitalizma in s tem tudi usoda našega časa. A le redkokdaj se zgodi, da si oder hkrati delita osebnosti, ki poosebljata dva pola sodobne globalne moči: Elon Musk, nepredvidljivi inženirski genij, ki želi kolonizirati Mars, in Larry Fink, pragmatični kralj Wall Streeta, čigar podjetje BlackRock upravlja z več denarja, kot ga premore večina svetovnih celin.

Elon Musk si je v svojem slogu sposodil predsednika ZDA in se že uvodoma pošalil o Odboru za mir Donalda Trumpa ter dodal: »Je to p-i-e-c-e? Majhen košček (piece) Grenlandije, majhen košček Venezuele?«

Ko se srečata tehnološki vladar in gospodar denarja

Pogovor Muska in Finka ni bil zgolj vljudnostno srečanje dveh milijarderjev, gospodarjev sveta. Bil je razburljiv vpogled v prihodnost, v kateri roboti vzgajajo naše otroke, umetno inteligenco hladimo v ledenem objemu vesolja in v kateri avtonomna vozila ogrožajo klasične taksiste.

Elon Musk napoveduje tektonske premike: robotaxiji bodo preplavili mesta; zavarovalniški trg ne bo več enak, čaka ga preporod, humanoidni robot Optimus bo kmalu odpiral vrata, skrbel za ostarele, a edini ključ do vsega ostaja naša popolna odvisnost od sonca. Ali smo po napovedih najbogatejšega zemljana na pragu največje tehnološke revolucije v zgodovini človeštva?

Od parnega stroja do nevronskih mrež: Smo na točki brez povratka?

Zgodovina človeštva nikoli ni bila premočrtna; zgodila se je serija silovitih sunkov, ki so vsakič znova izbrisali staro in ustvarili nekaj nepredstavljivo novega. Ko je leta 1765 James Watt izpopolnil parni stroj, ni samo pognal industrijske revolucije, ampak je zaključil poglavje tisočletne odvisnosti od živalske moči. Ko je Thomas Edison leta 1879 prižgal prvo žarnico, ni le premagal teme, temveč je s prvo javno razsvetljavo ustvaril prva sodobna mesta, ki nikoli več niso zaspala.

Sledil je avtomobil, ki je skrčil razdalje, sledil je veliki digitalni pok. Leta 1991 je internet postal javen, leta 1998 je Google sistematiziral človeško znanje, leta 2007 sta digitalni vizionar Steve Jobs in iPhone svet položila v našo dlan ter spremenila družbo nasploh. Še pred tremi leti smo s strahospoštovanjem spremljali prihod umetne inteligence, OpenAI in ChatGPT, ki sta dokazala, da stroji lahko mislijo. Začel se je hiperaktivni tehnološko-digitalni cunami.

Po besedah in napovedih Elona Muska so to bili le predpotresni sunki. Danes, leta 2026, Musk s svojimi misijami v vesolju, z željo po osvajanju Marsa s svojim podjetjem xAI in prevlado Tesle napoveduje še občutnejši tehnološki cunami. Slednji bo po njegovih napovedih v enem zamahu združil transport, energijo in umetno inteligenco. Medtem ko tehnološka in gospodarska velesila Kitajska igra svojo strateško igro nadvlade na trgu baterij in sončne energije, se je v Davosu zgodil trenutek nove »Muskove« resnice prihodnosti.

Ko moramo previdno šteti ničle, številke, ob katerih zastane dih

Preden sta sogovornika sploh odprla vprašanje tehnologije, je bilo ozračje prežeto z vonjem po kapitalu, delnicah, vladavini poslovnih in tehnoloških velikanov. Larry Fink, čigar beseda na borzah velja za zakon, je postregel s podatkom, ki osupne: BlackRock danes upravlja z neverjetnimi 11.910 milijardami evrov (11,91 bilijona evrov). Prav ste prebrali, tudi sam sem trikrat preverjal te ničle. Če to številko postavimo ob bok Sloveniji, ugotovimo, da Fink upravlja s premoženjem, ki je 180-krat večje od našega letnega BDP-ja.

Nasproti mu je sedel Elon Musk, človek, ki je januarja 2026 uradno potrdil status najbogatejšega Zemljana vseh časov. Z osebnim premoženjem, ocenjenim na 670 milijard evrov, Musk ne potrebuje državnih subvencij; on je država zase. Kot je pripomnil Fink, je Teslin 43-odstotni letni donos od začetka kotacije na borzi lekcija za vse evropske pokojninske sklade, ki so to priložnost zamudili.

Zamujena priložnost Slovenije? Tesla namesto depozitov in obveznic

V intervjuju je Larry Fink izpostavil ključno vprašanje: »Predstavljajte si, koliko bi danes imeli pokojninski skladi, če bi investirali skupaj z Elonom, ko je Tesla šla na borzo.« Poglejmo, kaj bi to pomenilo za slovenski pokojninski sistem.

Slovenski pokojninski skladi in država so tradicionalno konservativni vlagatelji. Če bi slovenski pokojninski sistem leta 2010 (ob Teslinem IPO) investiral zgolj 100 milijonov evrov v Muskovo vizijo, bi bila ta naložba danes vredna približno 25 milijard evrov. S tem zneskom bi lahko Slovenija v celoti pokrivala primanjkljaj v pokojninski blagajni za naslednjih 15 let, ne da bi obremenila proračun ali povečala prispevke iz plač.

Muskovo premoženje proti slovenskim pokojninam

Elon Musk ima pod palcem približno 670 milijard evrov. Da dobimo občutek o razsežnosti tega bogastva v primerjavi z našo državo, si poglejmo letni strošek za pokojnine v Sloveniji. Slovenija za izplačilo vseh pokojnin letno nameni okoli 7,5 milijarde evrov. Musk bi s svojim osebnim premoženjem lahko samostojno izplačeval vse slovenske pokojnine naslednjih 90 let.

Fink še opozarja, da pasivno čakanje na varno obrestno mero ne bo rešilo demografske krize. Za stabilne pokojnine bo treba investirati v tisto, kar se danes sliši kot znanstvena fantastika. Fink tudi poudari, da bi morali biti evropski državljani in njihovi pokojninski skladi drznejši pri investiranju v rast, npr. v BlackRock (vsekakor reklama zase in NTF-je, op. p.), ki upravlja z 11.912 milijardami evrov in vse večji delež tega denarja seli v infrastrukturo za umetno inteligenco, za gradnjo podatkovnih centrov (tudi v vesolju) in ga vlagajo v energetski prehod. Torej načrtujejo investicije v sisteme, kot je Muskovih 100 GW sončnih kapacitet.

»Robot Optimus« in konec zavarovalništva, kot ga poznamo

Musk je bil v Davosu jasen: »Tesla ni več avtomobilsko podjetje. Je podjetje za robotiko.« Njegova vizija popolne avtonomne vožnje (FSD) je po njegovih besedah »rešena uganka«. Medtem ko se v ZDA robotaxiji že prebijajo skozi mestni vrvež, Musk napoveduje skorajšnji prodor na staro celino in Kitajsko.

»V Evropi pričakujemo zeleno luč za nadzorovano avtonomno vožnjo že v prihodnjih mesecih,« je napovedal Musk. To bo povzročilo pretres v zavarovalništvu. Musk je razkril, da ameriške zavarovalnice že ponujajo 50-odstotne popuste za voznike, ki volan prepustijo teslinemu računalniku. Zakaj? Ker algoritmi med vožnjo ne zaspijo, ne pijejo alkohola, se ne drogirajo in ne uporabljajo telefona. Varnostna statistika je neusmiljena: človek je za volanom postal najšibkejši člen.

Optimus: Nevrorobot, ki bo rešil demografsko krizo

Muskova vizija se ne ustavi zgolj pri avtomobilih. Njegov humanoidni robot Optimus, ki ga Musk ljubkovalno opisuje kot »nevrorobota«, naj bi do konca leta 2026 že postal dostopen javnosti. Musk v tem vidi rešitev za starajočo se družbo, ki ima veliko težav ravno s samooskrbo.

»Kdo bo skrbel za vaše starše? Kdo bo pazil na vaše hišne ljubljenčke?« je spraševal Musk. Optimus, opremljen z enako umetno inteligenco kot Teslini avtomobili, bo fizični delavec, negovalec in varuh. Musk napoveduje dobo »trajnostnega obilja«, kjer bo gospodarska rast omejena le s številom robotov, ki jih bomo izdelali.

Energija: Muskovih 100 gigavatov proti slovenski realnosti

Ko je beseda nanesla na energijo, je Musk postregel s številko, ki bi morala odmevati v slovenski energetski politiki. Napovedal je letno proizvodnjo 100 gigavatov (GW) sončnih kapacitet.

Za primerjavo: naša Nuklearna elektrarna Krško (NEK) deluje z močjo okoli 0,7 GW. Muskov letni načrt proizvodnje je torej enak moči 142 jedrskih elektrarn. Če bi vse te panele postavili v funkcijo, bi v enem letu proizvedli dovolj elektrike, da bi Slovenija, ki letno porabi okoli 13 TWh, lahko vse svoje potrebe pokrivala naslednjih devet let. Po Musku je sonce »edini pravi vir«, vse ostalo je le vprašanje tehnološkega merila.

Umetna inteligenca v vesolju: podatkovni centri med zvezdami na nebu

Morda najbolj futurističen del razprave je bila selitev umetne inteligence v Zemljino orbito. Musk je pojasnil, da so podatkovni centri na Zemlji predragi zaradi hlajenja. V vesolju, kjer vlada večni mraz (okoli – 270 stopinj Celizija), hlajenje postane brezplačno, sončna energija pa je zaradi odsotnosti oblakov in atmosfere petkrat močnejša.

Z raketnim sistemom Starship, ki bo stroške poletov zbil na raven letalskega tovora, bo vesolje postalo nova meja za umetno inteligenco. Stroške poletov v vesolje naj bi znižal že za 100-krat. Muskova napoved za konec leta 2026 je bila srhljiva: umetna inteligenca bo pametnejša od kateregakoli človeka. Do leta 2031? Pametnejša od vseh nas skupaj.

Musk: Optimizem vidi kot orožje

Kljub despotičnemu tonu glasu, ki ga takšna moč prinaša, sta tako Elon Musk kot Larry Fink pogovor zaključila z optimizmom. Muskova filozofija ostaja preprosta: »Našo zavest vidim kot drobno svečo v neizmerni temi vesolja in naša naloga je, da je ne upihnemo. Bodisi s širitvijo na Mars bodisi z uporabo robotov, ki nam bodo omogočili, da spet postanemo ljudje – ustvarjalci, ne zgolj fizični delavci.«

»Bolje je biti optimist in se motiti, kot pa biti pesimist in imeti prav,« je za konec dejal Musk. V svetu, ki ga upravlja Larry Fink in tehnološko poganja Elon Musk, očitno pesimizem nima več tržnega deleža. Vsekakor nam je dal Musk misliti, kaj bi bilo, če bil bilo drugače v naši domovini, ki namesto da bi se prednostno ukvarjala s tovrstnimi možnimi rešitvami in vlaganji ter skrbela za tehnološki napredek, še vedno potrpežljivo čaka pri rdeči luči v praznem prometnem križišču na zeleno luč in zapravlja naš dragoceni čas.