James Bond: Spectre - odrešenje za ceno kino vstopnice
POSLUŠAJ ČLANEK
Od petega novembra naprej se na velikih platnih naših kinematografov že štiriindvajsetič preganja tajni agent 007 – James Bond (Daniel Craig). Tokrat se po dvaindvajsetih letih vrača njegov starodavni nasprotnik Ernst Stavro Blofeld alias Franz Oberhauser (igra ga dvakratni oskrajevec Christoph Waltz), vodja mednarodne kriminalne združbe Spectre.
Že njen simbol, hobotnica, očitno kaže, da ima organizacija Spectre svoje lovke vsepovsod, da tako ali drugače obvladuje svet. Kot je bilo Bondovemu (takrat Pierce Brosnan) nasprotniku Elliotu Carverju (Jonathan Pryce) v Jutri nikoli ne umre jasno, da je informacijska moč tista, ki obvladuje svet, je tokrat Blofeldu malodane samoumevno, da s svojo organizacijo Spectre preko informacijske tehnologije in telekomunikacij nadzoruje in obvladuje praktično ves svet.
Gre le za filmsko fikcijo, ali našo stvarnost? So naši telefonski pogovori, e-maili, surfanje, objavljanje na spletu … pod nadzorom? Kolikšnim? Čigavim? Kdo je ali kdo so v našem svetu tisti »Blofeldi«, ki obvladujejo situacijo? V čigavih rokah se koncentrira informacijska moč in kdo z njo razpolaga in upravlja? Se sliši preveč konspirativno, paranoično, bolno …?
Verjetno se ob vsem tem zdi še najlažja pot, da se nemočno vdamo v usodo ali pa naprej živimo v zanikanju in se prepričujemo, da gre le za filmsko fikcijo. Seveda, če so vsa akcijska preganjanja, ne le na meji verjetnega, ampak pretežno onkraj nje, potem tudi vsebinskih elementov ne gre jemati resno. Morda vsaj nekatere?
Ne glede na to, ali Spectre z vso fiktivno zgodbo odraža neko resničnost sodobne družbe ali ne, v svojem jedru vendarle cilja na temeljno človeško potrebo po odrešenju. Agent 007 mora svet očistiti vseh zlikovcev, dobro (kar je sicer glede samega Bonda hudo vprašljiv pojem!) mora premagati zlo!
Ta, temeljna potreba človeštva, ki se v prispodobah izraža na prvih straneh Svetega pisma (1 Mz 1-11), konkretno pa jo je uresničil Kristus z zmago nad smrtjo, se v družbi, vsej sekularnosti navkljub, izraža na tak ali drugačen način.
Dve uri in pol trajajoči akcijski spektakel s herojevo zmago slednjič v gledalcu ustvari občutje odrešenosti, ki ima seveda razmeroma nizko ceno (kino vstopnice). Zato tudi hitro mine, resnična potreba po odrešenju pa ostaja.
Ob tem pa tudi vprašanja: V službi čigavega veličanstva sem? Čigav bom, ko me bo zajel Dih smrti? Kdo je zame v resnici Vse in še svet?
p. Andraž Arko, dr. filmske vzgoje priporoča:
Spectre (2015) IMDB
Že njen simbol, hobotnica, očitno kaže, da ima organizacija Spectre svoje lovke vsepovsod, da tako ali drugače obvladuje svet. Kot je bilo Bondovemu (takrat Pierce Brosnan) nasprotniku Elliotu Carverju (Jonathan Pryce) v Jutri nikoli ne umre jasno, da je informacijska moč tista, ki obvladuje svet, je tokrat Blofeldu malodane samoumevno, da s svojo organizacijo Spectre preko informacijske tehnologije in telekomunikacij nadzoruje in obvladuje praktično ves svet.
Veliki brat te gleda!
Gre le za filmsko fikcijo, ali našo stvarnost? So naši telefonski pogovori, e-maili, surfanje, objavljanje na spletu … pod nadzorom? Kolikšnim? Čigavim? Kdo je ali kdo so v našem svetu tisti »Blofeldi«, ki obvladujejo situacijo? V čigavih rokah se koncentrira informacijska moč in kdo z njo razpolaga in upravlja? Se sliši preveč konspirativno, paranoično, bolno …?
Resignacija ali zanikanje
Verjetno se ob vsem tem zdi še najlažja pot, da se nemočno vdamo v usodo ali pa naprej živimo v zanikanju in se prepričujemo, da gre le za filmsko fikcijo. Seveda, če so vsa akcijska preganjanja, ne le na meji verjetnega, ampak pretežno onkraj nje, potem tudi vsebinskih elementov ne gre jemati resno. Morda vsaj nekatere?
Odrešenje
Ne glede na to, ali Spectre z vso fiktivno zgodbo odraža neko resničnost sodobne družbe ali ne, v svojem jedru vendarle cilja na temeljno človeško potrebo po odrešenju. Agent 007 mora svet očistiti vseh zlikovcev, dobro (kar je sicer glede samega Bonda hudo vprašljiv pojem!) mora premagati zlo!
Ta, temeljna potreba človeštva, ki se v prispodobah izraža na prvih straneh Svetega pisma (1 Mz 1-11), konkretno pa jo je uresničil Kristus z zmago nad smrtjo, se v družbi, vsej sekularnosti navkljub, izraža na tak ali drugačen način.
Dve uri in pol trajajoči akcijski spektakel s herojevo zmago slednjič v gledalcu ustvari občutje odrešenosti, ki ima seveda razmeroma nizko ceno (kino vstopnice). Zato tudi hitro mine, resnična potreba po odrešenju pa ostaja.
Ob tem pa tudi vprašanja: V službi čigavega veličanstva sem? Čigav bom, ko me bo zajel Dih smrti? Kdo je zame v resnici Vse in še svet?
p. Andraž Arko, dr. filmske vzgoje priporoča:


Povezani članki
Zadnje objave

Napovednik 117. številke tednika Domovina: Prepoved telefonov v šolah: kdaj in zakaj
4. 10. 2023 ob 11:20

Domovina 117: Prepoved telefonov v šolah: kdaj in zakaj
4. 10. 2023 ob 11:13

Vodilni na RTV o katastrofalnem stanju, a predhodniki jim očitajo laži
3. 10. 2023 ob 18:13
Zahod nevarno podcenjuje globalno teroristično grožnjo
3. 10. 2023 ob 13:12
Ekskluzivno za naročnike

Domovina 117: Prepoved telefonov v šolah: kdaj in zakaj
4. 10. 2023 ob 11:13

Večerja v Emavsu – Jan Steen
2. 10. 2023 ob 8:46

Evropa je pritrdila Hitlerju, genocid nad Armenci se ponavlja
1. 10. 2023 ob 6:31
Prihajajoči dogodki
OCT
04
Slovesne večernice na god sv. Frančiška Asiškega
21:00 - 22:00
OCT
05
Ljubljana je tudi klekljarsko mesto
18:00 - 19:00
OCT
06
Prvi petek
06:30 - 07:30
OCT
06
Za junake / FKK 1
19:30 - 21:30
OCT
07
Pohod za življenje 2023: Življenje je zakon
09:30 - 12:00
Video objave

Odmev tedna: Lov na milijone, medvede in čarovnice
29. 9. 2023 ob 19:32

Vroča tema: Kdaj bodo postavljene nove hiše, kako je z obnovo cest in kaj če...?
26. 9. 2023 ob 17:09

Odmev tedna: Psi lajajo, depolitizacija gre dalje
22. 9. 2023 ob 19:46
Izbor urednika

Slovenski srednji sloj molzna krava države. Prostora za nove davke ni
18. 9. 2023 ob 6:31

Kako so v Jugoslaviji kradli in prodajali otroke
12. 9. 2023 ob 6:31
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.