James Bond: Spectre - odrešenje za ceno kino vstopnice
Od petega novembra naprej se na velikih platnih naših kinematografov že štiriindvajsetič preganja tajni agent 007 – James Bond (Daniel Craig). Tokrat se po dvaindvajsetih letih vrača njegov starodavni nasprotnik Ernst Stavro Blofeld alias Franz Oberhauser (igra ga dvakratni oskrajevec Christoph Waltz), vodja mednarodne kriminalne združbe Spectre.
Že njen simbol, hobotnica, očitno kaže, da ima organizacija Spectre svoje lovke vsepovsod, da tako ali drugače obvladuje svet. Kot je bilo Bondovemu (takrat Pierce Brosnan) nasprotniku Elliotu Carverju (Jonathan Pryce) v Jutri nikoli ne umre jasno, da je informacijska moč tista, ki obvladuje svet, je tokrat Blofeldu malodane samoumevno, da s svojo organizacijo Spectre preko informacijske tehnologije in telekomunikacij nadzoruje in obvladuje praktično ves svet.
Gre le za filmsko fikcijo, ali našo stvarnost? So naši telefonski pogovori, e-maili, surfanje, objavljanje na spletu … pod nadzorom? Kolikšnim? Čigavim? Kdo je ali kdo so v našem svetu tisti »Blofeldi«, ki obvladujejo situacijo? V čigavih rokah se koncentrira informacijska moč in kdo z njo razpolaga in upravlja? Se sliši preveč konspirativno, paranoično, bolno …?
Verjetno se ob vsem tem zdi še najlažja pot, da se nemočno vdamo v usodo ali pa naprej živimo v zanikanju in se prepričujemo, da gre le za filmsko fikcijo. Seveda, če so vsa akcijska preganjanja, ne le na meji verjetnega, ampak pretežno onkraj nje, potem tudi vsebinskih elementov ne gre jemati resno. Morda vsaj nekatere?
Ne glede na to, ali Spectre z vso fiktivno zgodbo odraža neko resničnost sodobne družbe ali ne, v svojem jedru vendarle cilja na temeljno človeško potrebo po odrešenju. Agent 007 mora svet očistiti vseh zlikovcev, dobro (kar je sicer glede samega Bonda hudo vprašljiv pojem!) mora premagati zlo!
Ta, temeljna potreba človeštva, ki se v prispodobah izraža na prvih straneh Svetega pisma (1 Mz 1-11), konkretno pa jo je uresničil Kristus z zmago nad smrtjo, se v družbi, vsej sekularnosti navkljub, izraža na tak ali drugačen način.
Dve uri in pol trajajoči akcijski spektakel s herojevo zmago slednjič v gledalcu ustvari občutje odrešenosti, ki ima seveda razmeroma nizko ceno (kino vstopnice). Zato tudi hitro mine, resnična potreba po odrešenju pa ostaja.
Ob tem pa tudi vprašanja: V službi čigavega veličanstva sem? Čigav bom, ko me bo zajel Dih smrti? Kdo je zame v resnici Vse in še svet?
p. Andraž Arko, dr. filmske vzgoje priporoča:
Spectre (2015) IMDB
Že njen simbol, hobotnica, očitno kaže, da ima organizacija Spectre svoje lovke vsepovsod, da tako ali drugače obvladuje svet. Kot je bilo Bondovemu (takrat Pierce Brosnan) nasprotniku Elliotu Carverju (Jonathan Pryce) v Jutri nikoli ne umre jasno, da je informacijska moč tista, ki obvladuje svet, je tokrat Blofeldu malodane samoumevno, da s svojo organizacijo Spectre preko informacijske tehnologije in telekomunikacij nadzoruje in obvladuje praktično ves svet.
Veliki brat te gleda!
Gre le za filmsko fikcijo, ali našo stvarnost? So naši telefonski pogovori, e-maili, surfanje, objavljanje na spletu … pod nadzorom? Kolikšnim? Čigavim? Kdo je ali kdo so v našem svetu tisti »Blofeldi«, ki obvladujejo situacijo? V čigavih rokah se koncentrira informacijska moč in kdo z njo razpolaga in upravlja? Se sliši preveč konspirativno, paranoično, bolno …?
Resignacija ali zanikanje
Verjetno se ob vsem tem zdi še najlažja pot, da se nemočno vdamo v usodo ali pa naprej živimo v zanikanju in se prepričujemo, da gre le za filmsko fikcijo. Seveda, če so vsa akcijska preganjanja, ne le na meji verjetnega, ampak pretežno onkraj nje, potem tudi vsebinskih elementov ne gre jemati resno. Morda vsaj nekatere?
Odrešenje
Ne glede na to, ali Spectre z vso fiktivno zgodbo odraža neko resničnost sodobne družbe ali ne, v svojem jedru vendarle cilja na temeljno človeško potrebo po odrešenju. Agent 007 mora svet očistiti vseh zlikovcev, dobro (kar je sicer glede samega Bonda hudo vprašljiv pojem!) mora premagati zlo!
Ta, temeljna potreba človeštva, ki se v prispodobah izraža na prvih straneh Svetega pisma (1 Mz 1-11), konkretno pa jo je uresničil Kristus z zmago nad smrtjo, se v družbi, vsej sekularnosti navkljub, izraža na tak ali drugačen način.
Dve uri in pol trajajoči akcijski spektakel s herojevo zmago slednjič v gledalcu ustvari občutje odrešenosti, ki ima seveda razmeroma nizko ceno (kino vstopnice). Zato tudi hitro mine, resnična potreba po odrešenju pa ostaja.
Ob tem pa tudi vprašanja: V službi čigavega veličanstva sem? Čigav bom, ko me bo zajel Dih smrti? Kdo je zame v resnici Vse in še svet?
p. Andraž Arko, dr. filmske vzgoje priporoča:
Spectre (2015) IMDB
Zadnje objave
Egipt objavil nov seznam islamskih terorističnih organizacij – med njimi 27 iz EU
12. 11. 2026 ob 18:40
Hojs, Mahnič, Premk in Žibratova na čelu štirih preiskovalnih komisij DZ
12. 11. 2026 ob 17:24
Vlada potrdila predlog za brezplačni bančni paket
12. 11. 2026 ob 17:00
Minister Rončević udeležen v prometni nesreči; kaže, da je odnesel celo kožo
12. 11. 2026 ob 16:18
Val groženj z bombami zajel tudi šole slovenske manjšine v Italiji
12. 11. 2026 ob 15:41
Ministrica zavrača očitke o krčenju socialne države: »To so velike neresnice«
12. 11. 2026 ob 15:06
Inštitut 8. marec na robu zakona: spodletelo pobalinstvo Nike Kovač
12. 11. 2026 ob 14:30
Ekskluzivno za naročnike
Domovina 277: Zdaj ste neodvisni, ne ponovite napake, ne nasedite komunistom
11. 11. 2026 ob 9:40
Enkrat omejuje eden, drugič drug
11. 11. 2026 ob 6:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.