Interpol državam EU poslal seznam 173 borcev ISIS-a, ki bi lahko prišli v Evropo

Mednarodna policijska organizacija Interpol je državam posredovala seznam 173 borcev Islamske države, za katere se sumi, da so izurjeni za izvedbo samomorilskih napadov v Evropi z namenom maščevanja za zadnje vojaške poraze na Bližnjem vzhodu.

Evropske protiteroristične varnostne mreže namreč ocenjujejo, da je zaradi kolapsa kalifata ISIS-a povečano tveganje prihoda v Evropo samomorilskih napadalcev, ki bi verjetno delovali sami,  poroča The Guardian. 

 

Seznam ljudi, ki ga naj bi preko svojih zaupnih kanalov na terenu zbrale ameriške obveščevalne službe, je bil med države EU s strani Interpola poslan 27. maja, z namenom preverbe ali imajo obveščevalne službe držav članic EU o teh osebah kakšne dodatne informacije. Denimo o prečkanjih meje, prejšnjih kriminalnih dejanjih, biometričnih podatkih, številkah potnih listov, aktivnosti na družabnih omrežjih in zgodovino potovanj.

Gre za poimenske navedbe posameznikov, ki bi "lahko bili izurjeni, da izdelajo in nastavijo improvizirano eksplozivno telo z namenom povzročitve množičnih smrti in poškodb." Ocenjuje se, da imajo za sodelovanje v terorističnih aktivnostih možnost mednarodnega potovanja. Seznam vsebuje osumljenčeva imena, datum rekrutiranja s strani ISIS-a, njihov zadnji poznan naslov bivanja, vključno z mošejo, ki so jo obiskovali, materinsko ime in fotografijo.

Za zdaj še ni dokazov, da bi kateri od njih že vstopil v schengen.

Deljenje seznama je pomembno tudi za zagotovitev ključnih informacij policijam, kadar jih potrebujejo denimo ob preverbah posameznikov na mejah ali znotraj schengna. Prav tako je namen določiti tiste s seznama, ki so bili rojeni in vzgojeni v evropskih državah.

 

 

Po padcu kalifata maščevanje v Evropi?

Kot je znano, se je po navedbah OZN leta 2015 v Iraku in Siriji borilo 20 tisoč tujih borcev, od tega 4 tisoč iz Evrope.

Ti se sedaj, ko je ISIS izgubil Rako in Mosul, pomembni postojank v Siriji in Iraku, zelo verjetno lahko skušajo vrniti v Evropo. Hitrost njihovega vračanja pa je odvisna od tega ali bo Islamska država skušala vzpostaviti nova močna oporišča omenjenih državah.

Odgovornost na Sloveniji

Kot država skrbnica za 670 km zunanje schengenske meje Slovenija pri preverjanju prihodov in odhodov ljudi v schengensko območje igra izredno pomembno in odgovorno vlogo.

Kot vemo, je od marca na meji zahtevan poostren nadzor vseh, ki bodisi vstopajo ali izstopajo na območje. Po dolgih kolonah v času prvomajskih praznikov so se sedaj razmere na mejah nekoliko umirile, saj je konec junija dostop do schengenskega informacijskega sistema dobila tudi Hrvaška in sedaj nadzor poteka izmenično - slovenski organi preverjajo ljudi pri vstopu v Slovenijo, hrvaški pa pri vstopu na Hrvaško.

A kljub zaprtju balkanske poti migranti v Slovenijo še vedno vstopajo ilegalno. Število tovrstnih ilegalnih prehodov meje se celo povečuje in je bilo maja najvišje od začetka leta 2016.

V Sloveniji je letos do 31. maja nelegalno mejo prestopilo 618 ljudi. Število se je v primerjavi z istim obdobjem lani povečalo za kar 154,3 odstotka. Vse več prebežnkov prihaja po morju iz Italije, ki je preplavljena z migranti z mediteranske poti.

Nedavno so rigorozne ukrepe sprejeli tudi Avstrijci, ki so ponovno uvedli nadzor meje z Italijo, nanjo poslali oklepnike, v pripravljenosti pa imajo 750 vojakov.