Interpelacija neuspešna: Kustečeva ostaja ministrica

Zrcalno sliko zadeve najdemo takoj za mejo. Vse tisto, česar Slovenski ravnatelji ne upajo, ne zmorejo in zaradi česar potrebujejo natančna navodila, kritja in okvire, za mejo; poteka brez težav. Hinavščina opozicije je v tem primeru ogabna, saj izkoriščajo dejstvo, da v Sloveniji ni korektne zakonodaje glede zadeve, za kar leva politična opcija v večini treh desetletji vladanja ni našla volje in časa. Od vlade, ki se je znašla v razmerah, ki so unikum, zahtevajo torej tisto, za kar sami dobro vedo, da ta trenutek ni mogoče. V kolikor niso sposobni prilagajanja situaciji v danih razmerah naj odstopijo sami. In če niso sposobni prenesti pritiska, potem niso primerni za vodilna mesta.
Živimo v družbi, kjer velja prepričanje, da je kriv vedno nekdo drug, ne pa mi sami. Zadnja Tarča je bila odličen prikaz odnosa do zadeve v Slovenski družbi. Medtem, ko je gospod Zadel predlagal, da se naj oddaja izkoristi za iskanje rešitev, je voditeljica oddaje očitno namensko zapravljala minutažo za dolge nagovore o politiki, potrebi po menjavi oblasti, kot da smo na predvolilnih soočenjih, ter za pritlehne napade starša v " stiski, " na ministrico, ter vodjo pediatrije dr Jareba. On ima namreč kolega, ki mu je povedal, da na "Covid oddelku KC ni nobene drame." Obdobje, ko se je ministrica borila z boleznijo, pa je označil za obdobje, ko ministrica ni našla časa za njih in ne vemo kaj je počela. Vse to se je Eriki Žnidaršič zdelo precej pomembneje, kot da bi v oddaji morda poiskali kakšno rešitev, kakšen predlog. Vsak lahko sam premeri minutažo namenjeno staršem, ki ne delajo drame iz samotestiranja otrok in minutažo namenjeno nasprotni strani. Na koncu pa v danih razmerah niti ni nerelevantno, da ima voditeljica oddaje, ki postaja čisto navaden trash, plačo o kateri lahko tako srednja kot višja medicinska sestra samo sanja. Plačo, ki prihaja iz iste vreče, kot plače v zdravstvu.