V teh dneh, ko se bliža podelitev Prešernovih nagrad, se je samodejno začelo postavljati tudi vprašanje nagrade, podeljene patru Marku Rupniku leta 2000. Do danes bi večina na to podelitev verjetno že pozabila, če ne bi takrat nagrade za svoj pesniški opus prejela – in v celoti zavrnila, vključno z denarnim delom – tudi Svetlana Makarovič, znana avtorica za odrasle in mladinske naslovnike ter borka za pravice mačk.
Makarovičeva je te dni pojasnila, da je leta 2000 zavrnila Prešernovo nagrado, češ da ji nagrada ničesar ne pomeni: »Prišlo je do zlorabe Prešernove nagrade, ko si je Rimskokatoliška cerkev ugrabila in zlorabila nagrado. […] To sem sprejela kot žalitev mene kot osebe in mojega umetniškega opusa,« je izjavila, pri tem pa je po njenih besedah zgodba o patru Rupniku niti ne preseneča, njen odnos do Cerkve pa da je tako ali tako splošno znan.
Skratka, Makarovičeva, ki je nagrado takrat zavrnila, sedaj pričakuje, da jo pater Rupnik vrne, ona pa jo v celoti (ponovno) dobi.
Že imamo kakšne uradne zaključke?
Najprej je dobro ustaviti konje in o zadevi pošteno razmisliti s pravnega vidika: Že imamo kakšne uradne zaključke? Kolikor je meni znano, ne. Po eni strani drži, da je treba zaščititi žrtve, ki počasi kapljajo – prav ta teden je v javnost prišlo še tretje pričevanje anonimne redovnice – in razčistiti to cerkveno nočno moro, ampak nobeno uradno dejanje, kot bi bil denimo odvzem Prešernove nagrade ali zahtevek za njeno vrnitev, se ne more zgoditi brez jasnih in nedvoumnih zaključkov neke preiskave.
Sicer je v primeru patra Rupnika zaupanje v sposobnost Cerkve, da zadeve razčisti, ponovno zelo omajano, ker je v samem središču škandala prav vprašanje, kdo vse je kaj vedel in nič storil, ker je nekomu kril hrbet in mu celo odprl vrata v sijajno teološko in umetnostno kariero.
Zlorabe
V odzivu gospe Makarovič pa se vidi še eno dodatno težavo na »naši« strani, in sicer opletanje z besedo »zloraba« vsevprek. Veliko komentatorjev, tudi zvenečih slovenskih imen, je v preteklih tednih zelo pogumno govorilo o zlorabah redovnic, kar seveda do neke mere verjetno drži.
Je pa res tudi to, da je treba o zlorabah zelo pazljivo govoriti, ko gre za odrasle ljudi, posebej ko gre za zadeve za nazaj, celo nekaj desetletij nazaj. Na kratko povedano: Če drži vse, kar beremo o aferi s patrom Rupnikom v središču, bo treba znotraj Cerkve razčistiti z več vprašanji: (1) kdo je spet vse vedel in nič storil; (2) kako razčistiti z očitki o dvojnem življenju nekega redovnika; (3) preveriti možnost najhujših zločinov proti sveti veri (kristjani, priznajmo si: Utemeljevanje spolnih odnosov v troje s podobo Svete Trojice je ostudna stvar …. Če se izkaže za resnično, je tak storilec primeren za strokovno analizo eksorcista); (4) na podlagi prejšnje točke resno razmisliti, kam z mozaiki in teološkimi deli.
In vse te teme so izključno katoliškega značaja. Zakaj se razne makarovičeve z njimi ubadajo in jih izkoriščajo za svoj prestiž in omalovaževanje Cerkve? Ker nismo bili dovolj kritični pri tematiziranju zlorab.
Naša življenja so takšna, kot pač so, ljudje se zaplezamo v zelo čudne, težke in komplicirane situacije, povrh vsega so za to marsikdaj krivi tudi drugi.
Ni pa zato kar vse zloraba. V konkretni zgodbi imamo opravka z dvojnim življenjem, naivnostjo, osebno šibkostjo in predatorstvom … Ni pa nujno vse zloraba, posebej v teh primerih ne, ko se oziramo trideset let nazaj in imamo pred seboj pričevanja o 30-letniku in 20-letnicah. Osebno bi bil iz očitnih razlogov zelo previden pri teh sodbah in počakal na zaključek postopkov.
Za gospo Makarovič, njeno levo zaledje in sploh moderni zahodni svet tako ali tako velja, da take stvari niso nič posebnega, kot nam kažejo tudi nedavne afere na slovenski estradniški sceni.
Zadeva s patrom Rupnikom je pod vsemi vidiki problematična predvsem znotraj Cerkve, zato bi morali zunanji opazovalci, sploh tisti s partikularnimi interesi in zelo dvomljivim osebnim zgledom, molčati in pometati pred lastnim pragom.
Zadeva s patrom Rupnikom je pod vsemi vidiki problematična predvsem znotraj Cerkve, zato bi morali zunanji opazovalci, sploh tisti s partikularnimi interesi in zelo dvomljivim osebnim zgledom, molčati in pometati pred lastnim pragom.
Odnos med umetnikom in umetnino
In ko smo že nazaj pri gospe Makarovičevi: Seveda, pri patru Rupnikom vsekakor velja, da so obtožbe v hudem nasprotju s svetostjo, ki naj bi jo kazali mozaiki Centra Aletti. Nikakor ne gre skupaj in to bo hud problem.
Je pa treba priznati, da je za obtožbami na račun patra Rupnika glede shizofrenije med umetnikom in umetnostjo (sicer na povsem drugem področju, a vendarle) naslednja za tak očitek na vrsti kar gospa Makarovičeva sama.
Če se obtožbe na račun patra Rupnika uradno izkažejo za resnične in utemeljene, potem se verjetno vsakdo strinja, da tak človek ne more biti nosilec najvišje nagrade naše države za kulturne dosežke.
Bi pa pri tem pripomnil, da take nagrade – vsaj v mojem imenu ne, menim kot Slovenec – ne bi smela dobiti niti gospa Makarovič.
Prvič zato, ker je nagrado enkrat zavrnila in naj zdaj pač živi svojo starost s posledicami svojih odločitev.
Drugič, kljub neverjetni iskrivosti njenih del za otroke, ki sem jih v mladosti z užitkom prebiral tudi sam, je njen osebni zgled, milo rečeno, v popolnem nasprotju z njenim umetniškim opusom.
Govorimo o nekakšni nekulturni nagrajenki za kulturo, ki je znana po svojem poniževalnem, žaljivem, nekulturnem in predvsem patetičnem odnosu do nekaterih družbenih skupin. Nič ne de, gospa kar naj laja – kristjani samo zehamo, ko se oglasi – pa vendar taka oseba ne more biti dobitnica najvišjega priznanja s strani Slovenk in Slovencev. Vsaj v mojem imenu ne bo nagrajena, kljub osupljivim dosežkom na področju literature.
Govorimo o nekakšni nekulturni nagrajenki za kulturo, ki je znana po svojem poniževalnem, žaljivem, nekulturnem in predvsem patetičnem odnosu do nekaterih družbenih skupin.
»Pardon, leta 2000 smo falili kar dvakrat«
Skratka: večina Slovencev lahko burno zahteva – če bodo obtožbe potrjene – odvzem Prešernove nagrade patru Rupniku. Gospa Makarovič ni v tej večini, ampak je med onimi, ki s svojim nekulturnim obnašanjem seznamu Prešernovih kulturnih nagrajencev delajo sramoto, zato bi bilo bolje, da se v teh primerih ne bi oglašala.
Zato predlagam, da v primeru potrditve obtožb na račun patra Rupnika zraven letnika 2000 v seznam Prešernovih nagrad kot narod pripišemo »Pardon, smo falili kar dvakrat v enem letu« in to poglavje čim prej zaključimo.
Često se sprašujem, kako je mogoče, da je s smrtjo dolgoletnega partnerja in skrajnega oboževalca, kot bi odrezal usahnila tudi literarna žilica Svetlane Makarovič.
Njen vdani partner, ki ga ni spoštovala, je bil namreč zelo vsestranski literarni čudežni deček, ki sta mu šla od peresa tako poezija kot proza.
Dokler je bila še vredna greha, mi je bila pri Svetlani Makarovič najbolj všeč njena večkrat ponovljena izjava, da je najbolj zadovoljna takrat, ko se “dobro dol da”.
Namiguješ, da je njen partner pisal njena dela?
Nerazumljivo vprašanje.
Kako naj nekdo drugi “piše njena dela”?
Na kaj pa ti namiguješ?
Saj se mi je zdelo, da ne boš razumel vprašanja. Pretežko zate. Pozabi.
Od leta 1988 (vključno) je Makarovičeva napisala/spesnila čez 200 del, kar dokazuje, da ji ustvarjalna moč po smrti Gregorja Strniše (1930-1987) ni usahnila.
Še ena kulturna marksistka, sovraštvo kar bruha iz nje. Čemu? Lastne frustracije projicira na javnost, je kaj bolj podlega od tega? Sem mar jaz kriv da je imela ranjeno otroštvo in da ni odpustila svojim staršem?
Javnost pozornosti nebi smela namenjati sociopatom.
“Če se obtožbe na račun patra Rupnika uradno izkažejo za resnične in utemeljene, potem se verjetno vsakdo strinja, da tak človek ne more biti nosilec najvišje nagrade naše države za kulturne dosežke”.
Obtožbe zoper Marka Ivana Rupnika so se s kanoničnim procesom že izkazale za resnične, zato kakršen koli pogojnik ni na mestu.
To ne drži, kajti p. M. I. Rupnika veže spovedna molčečnost in celostne resnice o drugih ni mogel nikomur povedati. Lahko je priznal samo svoj greh in se pokesal, sprejel kazen in pokoro, to pa je tudi spoved in ni bilo javno. Nikoli pa še ni bil pred civilno sfero uradno javno obtožen in noben javni sodni postopek še ni stekel. Nihče od navadnih smrtnikov ga zato nima pravice soditi in zahtevati sankcij.
Tudi jaz tako mislim.
Po državnem zakonu – dejansko seks med dvema odraslima osebama, NI KAZNIVO DEJANJE.
Rupnik je, kot duhovnik, dejansko kršil le CELIBAT.
Neverna Svetlana, ki Cerkev sovraži, res ne vem, kaj ima ona za PROTESTIRATI, glede Prešernove nagrade. Rupniku. …?
“Po državnem zakonu – dejansko seks med dvema odraslima osebama, NI KAZNIVO DEJANJE.”
Celo takrat ne, ko je ON poročen, ONA pa neporočena.
Se me strinjam z odvzemom, kajti pater Rupnik je kršil cerkveno, ne civilno pravo. Nagrado je dobil kot umetnik. In sedaj ravno ti, ki so jih polna usta ločevanja cerkve od države, s svojo dvojno moralo, to najbolj zahtevajo. Kar pa se Svetlane tiče, njen čas je mimo in ostala je samo zagrenjena starka ki pa ji denar še vedno diši
Makabrovički nagrade ni mogoče vrniti, ker je (po lastni volji) sploh še ni imela.
Denarnemu dela nakgrade se ni odrekla.
Že že, ampak saj menda nihče ne misli, da bi denarni del morala dobiti ponovno?
Denarju se je odrekla, oz. je vrnila nagrado v celoti.
Žletnoba in sovraštvo žensk ne polepšata.
Ni čudno, da je Jelinčič Plemeniti sinoči na Twitterju tole besno vrgel iz sebe:
“Jaz bi grde babe kar prepovedal!”
Hvala Gabrijel, tako lepo, mirno, spoštljivo si nam podal svoje razmišljanje, ki ga najbrž vsa krščanska večina deli, drugi pa naj rajši pometajo pred svojim pragom. Vem in zavedam se, da smo samo ljudje in kot taki zelo na udaru hudega duha in da so duhovni poklici na deseto potenco. Ne pohujšujem se prehitro, imam precej življenjske kilometrine, vedno se trudim razumeti, pa vendar se mi tu pri spolnih deliktih zelo zatakne: “Kako si upajo????” Ali jim zvestoba ne pomeni nič, ali je celo njihovo življenje ena sama strahotna LAŽ? Aja, Bog je usmiljen, neskončno dober in usmiljen!? Ali taki ljudje na to računajo??? Podlo in hinavsko, kaj pa če “izgubljenega” sina Stvarnik ne bo tako dolgo čakal, da se bo postaral in ga bo sla zapustila, ja ker je potem mnogo laže ponižno skloniti glavo in reči Mea culpa! Ali se zavedajo vsi predstojniki kako so soudeleženi in vsi ljudje, ki so vedeli ali slutili, mene je groza!?
Glede mozaikov, oziroma vseh Rupnikovih del, ena stara mat ne more soditi, umetnik je in to z vražjim žegnom, precej sem jih videla, ampak tiste črne oči …, so me vedno morile, danes jih nekako razumem. Jaz bi predlagala, da se vsa njegova dela do nadaljnjega s ponjavo zakrijejo kakor pri prenovah, ker mislim, da je trenutno pogled nanje za vernega človeka prav boleč. Molimo zanj in zase in dajmo času čas!
Naj je p. Rupnik počel karkoli, njegovi mozaiki so za moj okus zelo lepi. O njih se bo govorilo še čez stoletja, ko o Svetlani Makarovič ne bo ne duha ne sluha. Peter Handke je dobil celo Nobelovo nagrado, čeprav mu je bil zelo ljub vojni zločinec Milošević. Nikakor ne zagovarjam zlorab, toda vse mi je zelo sumljivo. Civilna sfera pravi, da zločin ni bil tako hud in je pač zastaral. Te gospe so še vedno anonimne, kaj ni tudi to sumljivo?
Njena dela bodo otroci v šolah brali še čez tisoč ket, kaj bluziš?
Pater pa naj zgnije najprej v zaporu, nato še v peklu…
Ne fantaziraj!
Že čez sto let ne bo nihče več razumel slovenščine.
“Te gospe so še vedno anonimne, kaj ni tudi to sumljivo?”
Ja, pa res. Verjetno so one posiljevale ubogega patra, treba resno razmisliti, da je pater žrtev. Sicer pa berimo: ttps://scutumfidei.si/2022/12/primer-rupnik-casovnica/ .
Če boste že presojali te Prešernove nagrade, priložite še tisto gospo, ki je dojila PSE ??!!
Dober predlog.
Res je sumljivo. Najbrž se imajo za sokrive, če ne drugega, da so molčale toliko časa.
Soglašam z avtorjem članka, da je beseda zloraba v tem primeru neumestna ali vsaj dvomljiva. In če smo malo zlobni, ali smemo iz te besede sklepati, da nemara obstaja tudi dobra raba redovnic?
Ne malo, kar veliko si zloben.
Lojzek, a si že slišal, da ima vsaka palica dva konca?
Zaradi vseh sovražnih besed, ki jih je izrekla in zaradi sovraštva, ki ga je obilo sejala iz sebe in okrog sebe, bi se spodobilo, da se tudi Svetlani Makarovič odvzamejo vse nagrade in priznanja ter izjemna pokojnina.
Brezplačno bivanje v prestižnem domu za starostnike, ki ji ga plačujejo davkoplačevalci, ki jih je pogosto grobo žalila, in osebna pokojnina bi ji morala zadoščati.
Gledeodvzema nagrade: Če uporabimo enake vatle za vse dosedanje dobitnike, bi jo morali odvzeti zagotovo še komu.
Glede moraliziranja ljudi ki niso v cerkvi na racun ljudi, ki v cerkvi so lahko samo rečem da so dvolični, kar je itak znano za ljudi, ki zlorabljajo javi prostor.
Prešernovo nagrado podeljuje država. Laična država.
Smešno je, da se neka izpričana sovražnica vsega krščanskega sklicuje na krščansko moralo in v njenem imenu zahteva odvzem Prešernove nagrade nekomu, ki morda ni prekršil nobenega državnega zakona.
Seks med odraslimi osebami ni prepovedan, niti v troje ne. Je pa to zavržno z vidika krščanske morale, ali morda še celo to ne, če ne bi šlo ravno za cerkvene ljudi, ki so se verjetno zaobljubili v čistost.
Laična javnost bi morala biti zelo previdna pri obsojanju akterjev teh spolnih zlorab, ki so morda zlorabe samo v okviru cerkvenih pravil, ki veljajo za klerike.
Cerkev lahko patra Rupnika tudi izobči, a to ne pomeni, da je avtomatično kriv po veljavni državni zakonodaji.
Rasputin prav imaš.
V tretjem odstavku komentarja si povedal ono najpomembnejše.
Glede na to, da predsednik vlade menda še ni ločen, bo naša ljudska oblast legalizirala bigamijo, če že ne celo poligamijo.
Janša tudi ni upošteval tistega, kar je bogecu obljubil, mar se ni ločil?
Če slovenska kultura premore samo to, da Makarovičeva dobi Prešernovo nagrado za njeno zblojeno afektno delovanje potem je prav da se jo ukine.
To piše človek, ki se ja zavzel za Prešernove nagrade za ljudi, ki so pomembni za slovensko kulturo.
Ta ugonobljena duša si pa tega ne zasluži.
In kdo sem jaz da lahko sodim????
Mačka moja.
Tudi jaz mislim, da je že veliko let, Makarovičeva – ugonobljena duša.
Pred več kot 30 leti, je Makarovičeva zapisala (mislim, da je objavila v Teleksu):”Naj vsak seksa, s tistim, kot se mu zahoče, mogoče tudi s stensko uro”.
Ko sem to pisanje Makarovičeve prebra, sem si rekla, da človeh zdravega razuma, takih nizkotnih tekstov že ne bi pisal.
Tisti, ki je Makarovičevo predlagal za Prešernovo nagrado, mora biti njej podoben.
Kultura pa taka!!!
Ob Rupnika se lahko obregajo samo tisti, ki so sami brez greha. Med takimi ni niti enega levičarja, ki imajo kot običajno največ povedati, zato naj bodo tiho in pometajo pred svojim pragom.
Seveda bi Cerkev v primeru Rupnika že zdavnaj morala narediti red, ne pa zadeve prikrivati.
Nagrada se ne podeljuje za vrlo moralno življenje ampak za umetniški doprinos narodu oz za umetniške dosežke. Če bi črtili vse umetnike , ki so bili v svojem življenju , recimo temu, problematični, potem bi morali pošteno zreducirati kulturno dediščino. Začnimo s Prešernom. Ta je imel nezakonsko deco in zelo rad ga je cukal. Rugelj bi ga znal uvrtiti v svoje kategorije. Dostojevski je bil zasvojenec z igrami na srečo in kot tak zagonil honorarje za svoje knjige še predno jih je napisal do konca. Žena in deca so pa stradala. Oscar Wild je bil homič in je zapeljal mladoletnega plemiča, Tolstoju je morala žena ( poleg tega, da mu je rodila kakih ducat otrok) še 9 x na čisto ( na roke seveda) prepisati Vojno in mir. Suženjsko delo. Ni kaj potem so bili slikakrji, ki so se najbolje počutili v družbi kurtizan ( sem izbral lepo besedo za…) …..in tako dalje. Ne samo moralno oporečnih, veliko je bilo tudi ubrisanih ali redkokdaj treznih. Kljub temu, dela ostanejo. Še vedno bomo deklamirali Prešerna na njegov dan, še vedno bomo brali Tolstoja in Dostojevskega ( razen v Ukrajini, tam sta prepovedana), še vedno bomo občudovali slikarije.. . Itd.
S svojo moralo naj opravi vsak sam. In če koga kaj briga pri p. Rupniku je to cerkvena oz. redovna hierarhija. Mi lahko za njega molimo, da se bo spreobrnil, če se že ni.
Drži.
Gospod Friderik,
manjak samo še opomba, da to velja za državo in njeno pravo. Cerkveno pravo je nekaj drugega.
Predlagam, da to nesrečno nagrado raje podelijo Marijanu Zlobcu, ki ga je Makabrovička oklofutala javno na ulici, ker se je drznil reči o njej nekaj kritičnega.
TO!!!!!!!!!!!!
Ko prebiram Poglede in komentarje mi je povsem jasno, zakaj je v Sloveniji, kot je. Ljudje božji, bi rekel moj oče, kaj res ni več zdrave pameti? Najprej, zakaj je potrebno vpletati Makarovičevo? Včasih je potrebno tako malo – biti tiho! Psi lajajo, karavana gre dalje. Zakaj ji še na Domovini posvečate pozornost? Drugo pa je primer Rupnik – če se ne motim, je bil s strani cerkvenih oblasti že kaznovan. Kaj je tukaj še potrebno? To namreč dokazuje; prvič, da je je bilo nekaj hudo narobe, in drugič, da je o tem vedela vesoljna Cerkev, pa ni ničesar naznanila civilnim oblastem. Lepo vas prosim, kakšno sprenevedanje. Eden od komentatorjev je lepo napisal, najmanj prekriti bi bilo potrebno Rupnikove mozaike.
Najprej hvala gospodu Kavčiču za jasne besede in klic k prevetritvi v hierarhiji Cerkve, posebej v neustreznem odzivanju in reagiranju na področju zlorab in nasilja. Hvala tudi komentatorju Frideriku za izjemen smisel za humor! Zelo bi si tudi želela, da bi nas vse, ki imamo radi Boga, Cerkev ter mnogo povezanega z njima, trpljenje v zvezi z afero precistilo in utrdilo v bistvenih stvareh. Zelo tudi obžalujem, da so posledice vsega tega katastrofalne. Gospod, zelo se nas usmili, odpusti nam naše grehe in nas privedi v večno življenje pri Bogu!
AMEN !!!
“Imela bi nazaj Prešernovo nagrado”
Naslov je netočen. Svetlana nagrade ni vrnila, le prevzela je ni.
Če se nekdo odloči pisati o tem, bi se moral pozanimati.