Hojs, biseri in svinje: vlaganje kazenskih ovadb je postalo politično orožje
POSLUŠAJ ČLANEK
Vlaganje kazenskih ovadb se že nekaj časa razvija v nacionalni šport naših politikov in z njimi povezanih družbenih aktivistov.
Zadnja odmevna je bila prijava ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa zaradi navajanja svetopisemskega citata "ne meči biserov med svinje" v kontekstu protestiranja protivladnih aktivistov ter rumenih jopičev, s čimer naj bi minister "žalil slovenski narod in manjšine".
Oseba, ki naj bi ga ovadila, pa po Hojsovih besedah sploh ni resnična oziroma ne obstaja.
Pri vlaganju kazenskih ovadb gre pogosto za sredstvo diskreditacije, pridobivanja medijske pozornosti in poskusa blatenja (političnega) nasprotnika.
Na to dejstvo ob zavedanju, da ima ovajanje za posledico lahko poseganje v človekove pravice, opozarja tudi stroka. Pregledali smo nekaj nedavnih primerov, ki nakazujejo takšen način (zlo)rabe instituta kazenske ovadbe.
Prejšnji teden je v javnosti odjeknila novica, da so Aleša Hojsa zaradi njegovega junijskega tvita o biserih in svinjah zaslišali na policiji. Na podlagi anonimne prijave kriminalisti proti notranjemu ministru vodijo predkazenski postopek zaradi suma kaznivega dejanja s področja dejanj zoper čast in dobro ime. Hojs naj bi namreč s tvitom razžalil slovenski narod.
Minister je razgovor s policisti označil za "precej škandalozen". Namigovanja o vzporednicah med svinjami in protestniki je okarakteriziral za "plod agende levičarskih strank", saj se prispodoba v Svetem pismu ne nanaša na kakšnega specifičnega posameznika. Izrazil je še pričakovanje, da bo tožilstvo najprej ugotovilo ali je vlagatelj kazenske ovadbe sploh resnična oseba, saj je z razgovora s kriminalisti razbral, da ni resnična ali sploh ne obstaja.
V začetku junija je medijsko odmevala tudi poteza Levice, ki je "zaradi obrambe demokracije in demokratičnih vrednot" vložila kazenske ovadbe zoper stranko SDS in „njeno medijsko mrežo“. In sicer zaradi suma „sistematičnega širjenja neresnic“, kazensko ovadbo pa so vložili tudi zoper neznane storilce, ki so ponaredili in širili ponarejeni manifest stranke Levica ter prvega moža Policije Antona Olaja, ki so mu očitali zlorabo uradnega položaja, ker se je ob sklicevanju na ponarejeni manifest stranke zavzel za uvedbo predkazenskega postopka zoper Levico zaradi suma kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Olaj je Levici vrnil s (kontra) ovadbo zaradi domnevno krive ovadbe. Dejal je, da mu v Levici zlonamerno pripisujejo neobstoječa dejstva.
Pravna mreža za varstvo demokracije je maja skupaj z Odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle kazensko ovadbo vložila zoper direktorja urada za komuniciranje (Ukom) Uroša Urbanijo, med drugim zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti do STA, suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Urbanija je zaradi krive ovadbe vložil kazensko ovadbo proti Katarini Bervar Sternad, ki vodi Pravno mrežo za varstvo demokracije, in odvetnici Nataši Pirc Musar, ker da sta ob kazenski ovadbi zoper njega vedeli, da ta ne predstavlja kaznivega dejanja. Pred tem je Urbanijo kazensko ovadil že Sindikat novinarjev Slovenije, a je tožilstvo ovadbo zavrglo. Prav tako je zavrglo kazensko ovadbo direktorja STA Bojana Veselinoviča, nekdanje direktorice Ukoma Kristine Plavšak Krajnc in nadzornikov STA, ki jo je vložil Ukom.
Tožilstvo je zavrglo tudi lanski kazenski ovadbi Nacionalnega preiskovalnega urada proti Mateju Toninu v zvezi z domnevnim razkrivanjem zaupnih podatkov in nepravilnosti pri vodenju KNOVS-a, ki naj bi ga ta zagrešil leta 2019, ko je opravljal funkcijo predsednika Komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb (KNOVS) in odredil nadzor na obveščevalno-varnostni službi. Tožilstvo je zavrglo tudi ovadbo, ki jo je proti Žanu Mahniču, nekdanjemu podpredsedniku KNOVS-a vložila nekdanja direktorica Policije Tatjana Bobnar, ki je Mahniču očitala kršitev človekovega dostojanstva z zlorabo položaja. Tudi Mahnič je tedaj razmišljal o kazenski ovadbi zaradi krive ovadbe.
https://twitter.com/ZanMahnic/status/1389576167737413635
Gre samo za nekaj primerov kazenskih ovadb. Te so bile namreč na področju politike vložene tudi proti različnim ministrom (npr. anonimna kazenska ovadba proti ministru Alešu Hojsu, kazenska ovadba Ivana Galeta proti gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku), tudi vlagali so jih ministri, pa tudi proti organom, npr. policiji, takšno je na primer vložil tudi vodja petkovih protestov Jaša Jenull. Kazenske ovadbe drug proti drugemu vlagajo tudi poslanci (npr. novembra lani Branko Grims proti Mihu Kordišu), imamo pa tudi primere vloženih kazenskih ovadb proti sodnikom (npr. proti sodniku Zvjezdanu Radonjiću).
»Nekaterim kazenskim ovadbam bi lažje rekli pamfleti, politična propaganda, paranoična proza, opravljivi in maščevalni spisi ali kaj podobnega«
Pravnik Jakob Demšar v svojem strokovnem prispevku Kazenska ovadba – strokovni dokument ali sredstvo za diskreditacijo ugotavlja, da je kazenska ovadba »v praksi večkrat postala priročno sredstvo za (politično) diskreditacijo«, zaradi česar mora biti »postopek z njo še posebej natančno urejen s podzakonskimi akti v celotni državni upravi, še posebej pa v policiji in drugih nadzorstvenih organih«.
Avtor ugotavlja, da je zadnja leta podajanje kazenskih ovadb pri nas postalo "nekakšen nacionalni šport". Kot piše, bi nekaterim kazenskim ovadbam "lažje rekli pamfleti, politična propaganda, paranoična proza, opravljivi in maščevalni spisi ali kaj podobnega".
Med drugim Demšar izpostavlja, da državni organ ne more biti instrument posameznega javnega uslužbenca, temveč je javni uslužbenec del sistema, ki deluje na podlagi pravnih in strokovnih pravil. Poudarja pa tudi, da ima naznanjanje kaznivih dejanj lahko za posledico hudo poseganje v ustavno zajamčene človekove pravice in svoboščine.
Aktualna politika je sicer lansko jesen pred sprejemom novele zakona o državnem tožilstvu opozarjala na velik delež zavrženih kazenskih ovadb, ki naj bi se v preteklih desetletjih močno povečal. Posledično so politiki koalicijskih strank dvomili v učinkovitost pregona kaznivih dejanj ter ugotavljali, da vsa sodišča ne zavračajo kazenskih ovadb v enakih zadevah iz enakih razlogov in v enakem obsegu, tudi razlogi za zavrženje niso vedno pravilni, zaradi česar so ocenili, da bi bil potreben nadzor nad delom tožilcev.
Ovadba se sicer zavrže, kadar iz nje izhaja, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če zadeva zastara, je izrečena pomilostitev, kadar ni podan utemeljen sum, če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon, ali pa v primeru uspešnosti alternativnega pregona.
Demšar piše, da državni tožilci pri nas vsako leto zavržejo več kot 20 odstotkov kazenskih ovadb, ki so jim jih posredovali državni organi, največ policija. Med najpogostejšimi razlogi so nezadostno dokazan sum, in da kazenska ovadba ne vsebuje temeljnih znakov kaznivega dejanja. Kot izpostavlja, je podajanje kazenske ovadbe tako subtilna in odgovorna naloga, da je ne moremo prepuščati trenutnim navdihom posameznih državnih uslužbencev, temveč mora za njo stati popolna zakonska in strokovna avtoriteta državnega organa.
Zadnja odmevna je bila prijava ministra za notranje zadeve Aleša Hojsa zaradi navajanja svetopisemskega citata "ne meči biserov med svinje" v kontekstu protestiranja protivladnih aktivistov ter rumenih jopičev, s čimer naj bi minister "žalil slovenski narod in manjšine".
Oseba, ki naj bi ga ovadila, pa po Hojsovih besedah sploh ni resnična oziroma ne obstaja.
Pri vlaganju kazenskih ovadb gre pogosto za sredstvo diskreditacije, pridobivanja medijske pozornosti in poskusa blatenja (političnega) nasprotnika.
Na to dejstvo ob zavedanju, da ima ovajanje za posledico lahko poseganje v človekove pravice, opozarja tudi stroka. Pregledali smo nekaj nedavnih primerov, ki nakazujejo takšen način (zlo)rabe instituta kazenske ovadbe.
Kazenska ovadba med politiki izjemno priljubljeno sredstvo
Prejšnji teden je v javnosti odjeknila novica, da so Aleša Hojsa zaradi njegovega junijskega tvita o biserih in svinjah zaslišali na policiji. Na podlagi anonimne prijave kriminalisti proti notranjemu ministru vodijo predkazenski postopek zaradi suma kaznivega dejanja s področja dejanj zoper čast in dobro ime. Hojs naj bi namreč s tvitom razžalil slovenski narod.
Minister je razgovor s policisti označil za "precej škandalozen". Namigovanja o vzporednicah med svinjami in protestniki je okarakteriziral za "plod agende levičarskih strank", saj se prispodoba v Svetem pismu ne nanaša na kakšnega specifičnega posameznika. Izrazil je še pričakovanje, da bo tožilstvo najprej ugotovilo ali je vlagatelj kazenske ovadbe sploh resnična oseba, saj je z razgovora s kriminalisti razbral, da ni resnična ali sploh ne obstaja.
V začetku junija je medijsko odmevala tudi poteza Levice, ki je "zaradi obrambe demokracije in demokratičnih vrednot" vložila kazenske ovadbe zoper stranko SDS in „njeno medijsko mrežo“. In sicer zaradi suma „sistematičnega širjenja neresnic“, kazensko ovadbo pa so vložili tudi zoper neznane storilce, ki so ponaredili in širili ponarejeni manifest stranke Levica ter prvega moža Policije Antona Olaja, ki so mu očitali zlorabo uradnega položaja, ker se je ob sklicevanju na ponarejeni manifest stranke zavzel za uvedbo predkazenskega postopka zoper Levico zaradi suma kaznivega dejanja ščuvanja k nasilni spremembi ustavne ureditve. Olaj je Levici vrnil s (kontra) ovadbo zaradi domnevno krive ovadbe. Dejal je, da mu v Levici zlonamerno pripisujejo neobstoječa dejstva.
Pravna mreža za varstvo demokracije je maja skupaj z Odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle kazensko ovadbo vložila zoper direktorja urada za komuniciranje (Ukom) Uroša Urbanijo, med drugim zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti do STA, suma storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Urbanija je zaradi krive ovadbe vložil kazensko ovadbo proti Katarini Bervar Sternad, ki vodi Pravno mrežo za varstvo demokracije, in odvetnici Nataši Pirc Musar, ker da sta ob kazenski ovadbi zoper njega vedeli, da ta ne predstavlja kaznivega dejanja. Pred tem je Urbanijo kazensko ovadil že Sindikat novinarjev Slovenije, a je tožilstvo ovadbo zavrglo. Prav tako je zavrglo kazensko ovadbo direktorja STA Bojana Veselinoviča, nekdanje direktorice Ukoma Kristine Plavšak Krajnc in nadzornikov STA, ki jo je vložil Ukom.
Tožilstvo je zavrglo tudi lanski kazenski ovadbi Nacionalnega preiskovalnega urada proti Mateju Toninu v zvezi z domnevnim razkrivanjem zaupnih podatkov in nepravilnosti pri vodenju KNOVS-a, ki naj bi ga ta zagrešil leta 2019, ko je opravljal funkcijo predsednika Komisije za nadzor obveščevalno varnostnih služb (KNOVS) in odredil nadzor na obveščevalno-varnostni službi. Tožilstvo je zavrglo tudi ovadbo, ki jo je proti Žanu Mahniču, nekdanjemu podpredsedniku KNOVS-a vložila nekdanja direktorica Policije Tatjana Bobnar, ki je Mahniču očitala kršitev človekovega dostojanstva z zlorabo položaja. Tudi Mahnič je tedaj razmišljal o kazenski ovadbi zaradi krive ovadbe.
https://twitter.com/ZanMahnic/status/1389576167737413635
Gre samo za nekaj primerov kazenskih ovadb. Te so bile namreč na področju politike vložene tudi proti različnim ministrom (npr. anonimna kazenska ovadba proti ministru Alešu Hojsu, kazenska ovadba Ivana Galeta proti gospodarskemu ministru Zdravku Počivalšku), tudi vlagali so jih ministri, pa tudi proti organom, npr. policiji, takšno je na primer vložil tudi vodja petkovih protestov Jaša Jenull. Kazenske ovadbe drug proti drugemu vlagajo tudi poslanci (npr. novembra lani Branko Grims proti Mihu Kordišu), imamo pa tudi primere vloženih kazenskih ovadb proti sodnikom (npr. proti sodniku Zvjezdanu Radonjiću).
»Nekaterim kazenskim ovadbam bi lažje rekli pamfleti, politična propaganda, paranoična proza, opravljivi in maščevalni spisi ali kaj podobnega«
Pravnik Jakob Demšar v svojem strokovnem prispevku Kazenska ovadba – strokovni dokument ali sredstvo za diskreditacijo ugotavlja, da je kazenska ovadba »v praksi večkrat postala priročno sredstvo za (politično) diskreditacijo«, zaradi česar mora biti »postopek z njo še posebej natančno urejen s podzakonskimi akti v celotni državni upravi, še posebej pa v policiji in drugih nadzorstvenih organih«.
Avtor ugotavlja, da je zadnja leta podajanje kazenskih ovadb pri nas postalo "nekakšen nacionalni šport". Kot piše, bi nekaterim kazenskim ovadbam "lažje rekli pamfleti, politična propaganda, paranoična proza, opravljivi in maščevalni spisi ali kaj podobnega".
Med drugim Demšar izpostavlja, da državni organ ne more biti instrument posameznega javnega uslužbenca, temveč je javni uslužbenec del sistema, ki deluje na podlagi pravnih in strokovnih pravil. Poudarja pa tudi, da ima naznanjanje kaznivih dejanj lahko za posledico hudo poseganje v ustavno zajamčene človekove pravice in svoboščine.
Veliko zavrženih kazenskih ovadb
Aktualna politika je sicer lansko jesen pred sprejemom novele zakona o državnem tožilstvu opozarjala na velik delež zavrženih kazenskih ovadb, ki naj bi se v preteklih desetletjih močno povečal. Posledično so politiki koalicijskih strank dvomili v učinkovitost pregona kaznivih dejanj ter ugotavljali, da vsa sodišča ne zavračajo kazenskih ovadb v enakih zadevah iz enakih razlogov in v enakem obsegu, tudi razlogi za zavrženje niso vedno pravilni, zaradi česar so ocenili, da bi bil potreben nadzor nad delom tožilcev.
Ovadba se sicer zavrže, kadar iz nje izhaja, da naznanjeno dejanje ni kaznivo dejanje, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti, če zadeva zastara, je izrečena pomilostitev, kadar ni podan utemeljen sum, če je podana nesorazmernost med majhnim pomenom kaznivega dejanja ter posledicami, ki bi jih povzročil kazenski pregon, ali pa v primeru uspešnosti alternativnega pregona.
Demšar piše, da državni tožilci pri nas vsako leto zavržejo več kot 20 odstotkov kazenskih ovadb, ki so jim jih posredovali državni organi, največ policija. Med najpogostejšimi razlogi so nezadostno dokazan sum, in da kazenska ovadba ne vsebuje temeljnih znakov kaznivega dejanja. Kot izpostavlja, je podajanje kazenske ovadbe tako subtilna in odgovorna naloga, da je ne moremo prepuščati trenutnim navdihom posameznih državnih uslužbencev, temveč mora za njo stati popolna zakonska in strokovna avtoriteta državnega organa.
Povezani članki
Zadnje objave
Luksuz
10. 11. 2024 ob 6:00
Sledi mojih poti: Dogodivščine Bratovščine sinjega holoba (1/5)
9. 11. 2024 ob 18:30
Po Makarovičevi je zaradi Dražgoš Možina ovadil še Bandellija
9. 11. 2024 ob 12:30
Zaradi navala migrantov Britanec takorekoč milijarder
9. 11. 2024 ob 10:00
Razpad sistema skrbi za starejše
9. 11. 2024 ob 6:00
Voditelji EU sklenili novi evropski dogovor o konkurenčnosti
8. 11. 2024 ob 22:16
Ekskluzivno za naročnike
Luksuz
10. 11. 2024 ob 6:00
Sledi mojih poti: Dogodivščine Bratovščine sinjega holoba (1/5)
9. 11. 2024 ob 18:30
Prihajajoči dogodki
NOV
10
NOV
12
Sozvočje svetov: Slike z vzhoda (predavanje in koncert)
19:30 - 22:00
NOV
13
9. Karierni sejem v Mariboru: Vesolje priložnosti
08:00 - 16:00
NOV
14
26. Slovenski festival vin
14:00 - 20:00
NOV
14
Video objave
Izbor urednika
Kaznovalnopravno cementiranje zgodovinske »resnice«
7. 11. 2024 ob 6:00
Gospodarstveniki in zdravniki: Ne vidimo, da bi bil v središču pozornosti bolnik
6. 11. 2024 ob 15:00
Ameriški mediji Donalda Trumpa razglasili za zmagovalca predsedniških volitev v ZDA
6. 11. 2024 ob 14:46
Zakaj vsi sveti ni isto kot dan mrtvih
1. 11. 2024 ob 8:18
18 komentarjev
piklo
Andi se mi v svojem navdušenju nad Fajonko prav smili! Verjetno nima pojma kako resna stvar je politika! Skrb za državo in državljane, in to vse, ne le privilegirance!
Igor pa lahko trdi, da me ni pogrešal le v svojem imenu ! Marsikaj resničnega sem že napisala na Domovino in še bom, če Bog da! Moja politična opcija streže z rezultati! Imamo kaj povedat in pokazat! Pri vas kulovcih pa opažamo le sovraštvo in razdor! Kako naj to cenimo!?? Torej, Shalotka se vrača!
MEFISTO
Andi, si pozabil, da države nismo zadeli na tomboli, da bi jo prepustili SD,in Tanji Fajon s pomagači.
Pravijo, da bi bilo pod Tanjo Fajon tako hudo, da bi ljudje bežali celo v Afganistan.
STAJERKA2021
Mefisto, ponovno carski komentar. Ubogi Afganistanci...
Kaj pa vem
Ojej,Andi,kar domov si jo pelji,pa skupaj modrujta,kdo je na tem svetu najbolj zaskrbljen.
MEFISTO
Ko je notranji minister Aleš Hojs s svetopisemsko prispodobo dejal, da ne kaže metati biserov med svinje, je imel v mislih razgrajaške kolesrske protestnike, ne pa narod.
Petkovi protestniki niso narod, ampak suha veja narodovega drevesa.
Prej bi pričakoval, da se bo oglasil kak aktivist za pravice živali, med katere sodijo tudi inteligentne svinje, ki bi lahko bile edine užaljene, če bi napačno razumele, da jih je primerjal s primitivnimi in parazitskimi protestniki na vpoklic.
rasputin
Strašna slepota je človeka. (Prešeren)
piklo
Nekaj časa odsotna v komentarjih na Domovini. Mefisto me hvalevredno nadomešča, Igor pa, vidim, piše ene in iste stavke že leta in je , revež, prav dolgočasen! Na terenu pa opažam veliko večje simpatije do aktualne vlade kot pred časom, tako da me pomirja, ker Sveti Duh le odpira glave k razumu.Korajžno naprej, ljudje dobre volje in odprtega srca, volitve 2022 bodo rodovitne!
IgorP
Ti čebulica Nobeden te ni pogrešal! Pomladi 2022 pa ne boste pobirali sadov!
rasputin
Jaz bom kazensko ovadil samega sebe, ker (ni)sem podlegel kampanji za cepljenje.
Priznam, kriv sem. Naj mi bo sodba mila.
STAJERKA2021
Očitno so se levičarji prepoznali v tem citatu - ne meči biserov med svinje.
Žalostno - toda resnično.
Ravno tako so se prepoznali na Kredarici v edinem stavku, ki ga je izrekel ob vseh napadih in žaljivkah, JJ. "Ali ima Polje dan odprtih vrat?" Kaj je tukaj žaljivega? Ob vsem tem, kar smo videli, se ni prav nič zmotil.
IgorP
ŠTAJERKA Najbolj pomembno je, da se spomladi 2022 ljudstvo ne bo zmotilo na volitvah!
rasputin
Problem je v tem, ker dan odprtih vrat pomeni prost vstop tistih, ki so zunaj, ne prost izhod tistih, ki so notri. Krivda je tako nedvoumno dokazana.
MEFISTO
Igor, soglašam, čaka nas katstrofa, če se bo ljudstvo na volitvah 2022 zmotilo in znova nasedlo. Upam, da je večina že toliko zrela in izkušena, da ve, da od Tanje Fajon, Marjana Šarca,Luke Mesca in Alenke Bratušek ter njihovih strank problematičnega imena nima kaj pričakovati.
jozo
Štajerka!Točno tako.Prepoznali so se v umobolnih in v svinjah.Dosegli so ravno nasprotno kar so hoteli.Cel KUL bi se lahko poimenoval v US.(umobo...- svi..e!)
STAJERKA2021
Navigator, to je res, vendar jih peljejo občasno - pod kontrolo - tudi na izlet. Očitno je bil ta izlet na Kredarico.
STAJERKA2021
Gobar, hvala. JJ je bil na Kredarici pravi car, kar seveda najbolj jezi intelektualca dzija. Ta stavek je bil carski. Če so se histeriki v tem stavku o prostem dnevu v Polju prepoznali, pomeni, da so bili res na izletu.... vendar očitno brez obveznega spremstva... Saj se ni nič zmotil! Histeriki so bili presenečeni, ker marsikdo bi odreagiral drugače. To, kar je Jarčeva snemala, je dokaz o zblojenosti kolesariata, predobro servisiranega z denarjem davkoplačevalcev. Nagnati vse od korita in naj gredo delat v realni sektor.
darko
najprej je treba ločit med zavrženjem (postopkovne pomanjkljivosti) in zavrnitvijo (materialno presojanje)...
viktorh
Tako pač je, ne ločijo procesnega od materialnega prava, pa ocenjujejo... Tako je pač pri nas.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.