Hladna vojna v slovenskem parlamentu: boj levičarjev za Rusijo in Palestino

Današnje glavno dogajanje v državnem zboru je potekalo na odboru za zunanjo politiko (OZP).

Že dopoldne so v odboru razpravljali o ukrepih Slovenije ob zastrupitvi vohuna Skripala in njegove hčerke, popoldne pa je predsednik Državnega zbora Brglez mimo predsednika odbora Horvata sklical OZP ter skušal doseči sprejem stališča, ki bi omogočil petkovo odločanje o priznanju Palestine.

Situacijo je najbolje opisal Janez Janša z besedami, da je v parlamentu države članice EU in NATO nastala nekakšna hladna vojna, kjer poslanci Levice, SD, DeSUS in dela SMC krčevito branijo Rusijo ter obtožujejo Veliko Britanijo, preostali pa so na pozicijah zavezniških držav, katerim Slovenija pripada. 

Večino tri in pol urne razprave na OZP se je v bipolarnem, hladnovojnem razmerju bila bitka za interpretacijo, kdo je v resnici glavni krivec za napad z živčnim bojnim strupom na ozemlju Velike Britanije ter za eskalacijo zadeve v mednarodno krizo širših razsežnosti.

Najbolj ekstremno stališče je pri tem zavzel poslanec Levice Luka Mesec, ki obsoja vsakršno ukrepanje proti Rusiji in praktično direktno zatrjuje, da za napadom stoji Velika Britanija sama. Z bolj ali manj neposrednimi namigi v to smer so mu pritrjevali tudi samostojni poslanec Janko Veber, poslanec Socialnih demokratov Matjaž Nemec, poslanka DeSUSa Lilijana Bizjak Mlakar ter poslanca SMC Marko Fergula in Aleksander Kavčič.

Ti so namreč od predsednika vlade zahtevali neizpodbitne dokaze, da za dejanjem stoji Rusija, obenem pa navajali številne trditve, ki namigujejo na tovrstno delovanje Velike Britanije. Denimo bližino britanskega vojaškega laboratorija območju napada, večji motiv Britancev od Rusov, trditve, da imajo strup tudi Britanci in Američani ter podobno.

Luka Mesec je celo postavil vprašanje, zakaj vlada na posvetovanje ne pokliče slovenskega veleposlanika v Londonu.

Miro Cerar: pozabljamo, da je naša primarna zaveza do zaveznikov v EU in NATO

Odhajajoči predsednik vlade je še enkrat pojasnil ukrepe, ki jih je, tako znotraj EU in NATO, kot samostojno, proti Rusiji sprejela Slovenija.

"Če hoče biti Slovenija odgovorna do svojih državljank in državljanov, mora biti odgovorna članica EU in NATO," je dejal Cerar. Slovenija namreč po njegovem potrebuje EU, ko gre za vprašanje migracij, ko gre za vprašanje arbitraže, in še kje.

Cerar je poslancem še izdal, da dogodka ni preučevala zgolj Velika Britanija, temveč tudi druge obveščevalne službe, ki so prišle do podobnih ugotovitev, več pa na odprti seji ni smel povedati.



Podobno stališče je zavzel tudi dolgoletni veleposlanik in ustavni sodnik, sedaj svetovalec predsednika republike, dr. Ernest Petrič. Opozoril je na 5. člen pogodbe Evroatlantskega zavezništva, ki pomeni, da ko je napadena ena od držav članic, so napadene tudi vse druge. "Če bi bila naša ladja napadena v Jadranskem morju, so nas dolžni braniti vsi, od Washingtona do Osla."

"Dokler smo zraven, je najmanj kar se lahko pričakuje, naša solidarnost," je zatrdil Petrič ter dodal, da bi bila kardinalna napaka, če ne bi rekli nič.

Janša: S takšno vladno politiko smo se zamerili enim in drugim

Prvak SDS Janez Janša na podlagi razprave meni, da delamo dileme iz stvari, ki bi morale biti samoumevne, ki smo jih razrešili pred leti, ko se je ljudstvo odločilo, da gre v Evropsko unijo in NATO.

Po Janševem mnenju je Slovenija z vidika interesov ravnala tako, da se je zamerila obema stranema. Drugače so ravnale številne države, ki imajo bistveno tesnejše sodelovanje z Rusijo od Slovenije, z mnogo večjo blagovno menjavo, je poudaril.

Sicer meni, da ukaz za likvidacijo ni prišel od Putina, temveč iz ruskih obveščevalnih služb. Ampak ne šele zdaj, Skripal si je smrtno obsodbo podpisal na dan, ko je prebegnil, drugo je samo stvar priložnosti, je prepričan Janša.

Predsednik SDS je bil sicer zadovoljen, da odbor ni sprejemal nobenega sklepa, saj bi "v tej dvorani nastala neka delitev iz hladne vojne," kar bi po njegovem še povečalo absurd situacije.

Predsednika odbora in poslanca NSi Jožefa Horvata pa je zaskrbelo predvsem, da Slovenija ni potegnila skupaj z jedrnimi državami Evropske Unije. Želel bi si, da "naši otroci in vnuki živijo v jedrnem delu EU."

Brglez pri priznanju Palestine skušal obvoziti včerajšnji sklep OZP, vendar ni zbral dovolj članov odbora

Spretnega, a po mnenju mnogih nezakonitega manevra, da bi vendarle dosegel odločanje in izglasovanje priznanja Palestine na petkovi izredni seji, pa se je poslužil predsednik državnega zbora dr. Milan Brglez.

Kot se je špekuliralo že včeraj, je na predlog Levice predsednika OZP Jožefa Horvata pozval k sklicu nove seje in ker se ta ni takoj odzval, je izkoristil člen iz poslovnika, da lahko v primeru neodziva sejo skliče predsednik DZ sam.

Sejo je vodila najstarejša poslanka, Lilijana Bizjak Mlakar, a pobudnikom ni uspelo zagotoviti sklepčnosti.

Sklic seje je bil v nasprotju z mnenjem Zakonodajno-pravne služba DZ-ja, da je odbor v sredo o predlogu že veljavno odločal, zato ponovna obravnava tega vprašanja ni mogoča.

Odprem TV in je na sporedu prenos razprave o izstopu iz zveze NATO. #noro

— Žiga Turk (@ZigaTurk) 5 April 2018