Hidžab v vrtcih: Ali lahko starši otroka premestijo?

»Ali imajo starši pravico od vrtca zahtevati nevtralnost,« je poslansko vprašanje na Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) naslovila poslanka NSi Vida Čadonič Špelič. Nanjo so se namreč pred časom obrnili starši otroka, ki je bil v enem od ljubljanskih javnih vrtcev v skupini s pomočnico, ki nosi hidžab. Starša se sprašujeta, »kakšne vrednote in pogled na svet se prek takšnega načina oblačenja posreduje otrokom«. Menita, da »javna uslužbenka na delovnem mestu vzgojiteljice ali pomočnice v prvi vrsti predstavlja norme in vrednote vzgojno-izobraževalne ustanove, ki jo zaposluje«.

»Predstavljava si, da če bi bila na delovnem mestu na primer vzgojiteljica ali pomočnica silno pomanjkljivo oblečena oziroma v tem pogledu neprimerno oblečena, bi jo gotovo opozorili in bi se morala obleči delovnemu mestu primerno,« sta dodala.

Ker starši kljub prošnji za premestitev otroka v drugo skupino od vodstva vrtca niso dobili jasnega odgovora, ali bodo prošnji ugodili, je Čadonič Špeličevo zanimalo tudi, »kaj lahko starši storijo v takšnem primeru in na koga se lahko obrnejo, če jim v javnem vrtcu ne morejo zagotoviti spoštovanja pravice, da se sami odločijo, ali in v kateri veri bodo vzgajali svoje otroke«.

Vida Čadonič Špelič je v svojem komentarju dala prednost vrednotam, ki jih imamo v Sloveniji. »Sama vendar skušam razumeti, ali imajo starši pravico od ravnatelja ali sveta zavoda zahtevati nevtralno vzgojo v javnih vrtcih, kamor sodi tudi obleka, če ta pri kom vzbuja nelagodje. Ker smo v Sloveniji, je prav, da se vsi trudimo, da otroke vzgajamo v naših vrednotah.«

Pravil oblačenja v javnih vrtcih ni

Na ministrstvu so pojasnili, da vsakodnevna oblačila posameznika ne sodijo pod okrilje konfesionalne dejavnosti (izvajanje verske vzgoje, obredov ali ritualov): v Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI) ali drugih zakonih na področju vzgoje in izobraževanja ni določil v zvezi z verskimi oblačili oz. o nošenju verskih simbolov zaposlenih v šolstvu.

»Pri tem pa je treba jasno ločiti med izvajanjem konfesionalnih dejavnosti in osebnim izražanjem vere zaposlenih, ki je kot del ustavno zagotovljene svobode v javnih ustanovah dopustno, dokler ne vpliva na strokovno nevtralnost ter pravice otrok in staršev,« so poudarili.

Dodali so, da kurikulum za vrtce izrecno poudarja pomen enakih možnosti, spoštovanja različnosti in razvijanja kritičnega mišljenja pri otrocih.

»Vrtci niso zgolj ustanove za varstvo, temveč tudi ključni prostori zgodnje vzgoje in socializacije, kjer se lahko sistematično spodbuja spoštovanje, strpnost in enakopravnost med otroki – ne glede na posameznikove osebne značilnosti. Strokovni delavci v vrtcih (vzgojitelji in vzgojitelji predšolskih otrok – pomočniki vzgojitelja) spodbujajo enakovredno sodelovanje otrok v vseh dejavnostih s poudarkom na medsebojnem spoštovanju in sodelovanju.«

Slovenska zakonodaja izrecno določa, da v javnih vrtcih in šolah ni dovoljena konfesionalna dejavnost – v vrtcih in šolah s koncesijo pa je, a pod določenimi pogoji in zunaj programa, ki se opravlja kot javna služba.

MVI pripominja, da ima »vsakdo pravico do izražanja svoje identitete, vključno z izbiro dnevnih oblačil, pri čemer je ključno, da ta izbira poteka v duhu spoštovanja, vključevanja in nevtralnosti v javnem prostoru.«

Kaj lahko storijo starši 

Starša sta se v tem primeru odločila zaprositi za premestitev otroka v drugo enoto, saj nista želela, da se na otroka v javnem vrtcu »versko vpliva«. Po njunem mnenju hidžab močno odraža versko pripadnost in posreduje osebno vero ter življenjske vrednote vzgojiteljice.

Ali so seznanjeni z morebitnimi pritožbami na to temo, smo vprašali tudi Tomaža Popovića, predsednika Združenja ravnateljev vrtcev, vendar odgovora nismo prejeli.

»Kot starša imata pravico, da se sama odločita, ali in v kateri veri bosta vzgajala svojega otroka,« je prepričana Čadonič Špeličeva.

Na njuno prošnjo za premestitev v drugo skupino kljub večkratnemu povpraševanju starša nista dobila jasnega odgovora.

Ministrstvo razlaga, da morajo strokovni delavci zagotavljati uravnoteženo izražanje osebnih prepričanj in biti deležni svobode izražanja, dokler to ne posega v pravice drugih ali v strokovno nevtralnost.

Prepovedi pokrival tudi v muslimanskih državah

Egipt je nekaj let nazaj prepovedal nošenje nikaba v javnosti in v javnih šolah. Po nasprotovanjih je ministrstvo za izobraževanje nekoliko omililo retoriko; prepoved naj bi veljala le za učenke, ne pa tudi za učiteljice. 

Univerza v Kairu, ena najstarejših in najprestižnejših egipčanskih univerz, pa je nikab prepovedala že leta 2015.

Izven Evrope naj bi do sedaj burko v javnih prostorih (deloma) prepovedale še Tunizija, Tadžikistan, Kamerun, Čad, Kongo, Gabon, Maroko in Šri Lanka, povečini izrecno zaradi terorizma oziroma iz varnostnih razlogov.

Maroko, sicer 99-% muslimanska država, je leta 2017 prepovedal proizvodnjo in prodajo burk, tudi v duhu strahu pred širitvijo ekstremne veje islama, salafizma.