GZS ponovno poziva k spremembam, ogorčen pa naj bi bil tudi premier

“Ob informacijah v medijih o nejasnosti in neustreznosti novega sistema omrežnin Gospodarska zbornica Slovenije ponovno opozarja, da bo nov sistem omrežnin delu gospodarstva povečal stroške za električno energijo celo za trikrat,” so iz GZS-ja sporočili, da to potrjujejo prvi računi, ki so jih nekatera podjetja prejela.

Gospodarska zbornice Slovenije (GZS) zato poziva vlado, da poskrbi, da bo nov sistem omrežnin prilagojen specifikam slovenskega gospodarstva in bo zasledoval cilje omrežninske reforme, pri tem pa upošteval kriterij odražanja stroškov, kar bi ublažilo negativne posledice novega sistema omrežnin na gospodarstvo.

»Na GZS z zaskrbljenostjo spremljamo poročanja nekaterih podjetij o povišanju stroška omrežnine in posledično višjega stroška električne energije na podlagi prvih prejetih računov po uveljavitvi novega sistema,” je generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal poudarila, da že od začetka letošnjega leta opozarjajo, da reforma ne upošteva specifičnosti slovenskega gospodarskega in energetskega konteksta v Sloveniji in ne temelji na ekonomskih analizah in oceni njenih makroekonomskih vplivov. Nahtigal še dodaja, da nov sistem obračunavanja omrežnin pomembno poslabšuje konkurenčnost podjetij v Sloveniji pri cenah energije. Zato si nadeja, da bo vlada pri obravnavi problematike cen električne energije posebno pozornost posvetila tudi negativnim posledicam novega sistema - tudi za podjetja in ne zgolj za gospodinjstva.

 »Potrebne so spremembe, ki bodo omogočile večjo fleksibilnost obračunavanja omrežnin predvsem za gospodarske subjekte, kar bo omogočilo podjetjem lažje prilagajanje energetski porabi,« je ponovno poudarila Vesna Nahtigal. GZS tako poziva k nujnim spremembam na področju novega sistema obračunavanja omrežnin, ki predvsem industriji, ki dela 24 ur 7 dni na teden, ne omogoča prilagajanja in bo zato močno povišal stroške poslovanja, prilagajanja pa ne omogoča tudi storitvenim dejavnostim, kot sta trgovina in gostinstvo.

Kot smo že poročali, je analiza GZS pokazala, da se bo skupni strošek omrežnine v določenih uporabniških skupinah povečal kar za 2- do 4-krat. Do podobnih rezultatov izračunov so prišla tudi nekatera elektro podjetja oziroma dobavitelji električne energije ter Elektroinštitut Milan Vidmar, na katerega so se nekatera podjetja obrnila. Na Gospodarski zbornici so med razlogi, zakaj nova metodologija obračunavanja omrežnine ni pravična, navedli, da bi bilo treba spremembe tarifne strukture omrežja objaviti dovolj zgodaj, da bi imeli odjemalci pri odločanju o naložbah na voljo vse informacije. Uveljavitev novega tarifnega sistema brez zadostne predhodne priprave in brez postopnega spreminjanja tarif po navedbah GZS ni niti v skladu s priporočili ACER niti v skladu z veljavno zakonodajo. Poleg tega so veliki odjemalci električne energije priključeni neposredno na prenosno omrežje in neposredno ne obremenjujejo distribucijskega omrežja, katerega optimizacija naj bi bila primarni cilj uveljavitve novega tarifnega sistema. Po navedbah GZS-ja je Agencija za energijo nekatera podjetja nesorazmerno obremenila na postavki, ki je dejansko ne morejo prilagajati, t. j. na energiji. In nenazadnje, po priporočilih ACER omrežnina ne bi smela predstavljati virov sredstev za nadgradnjo omrežja, saj mora biti naravnana trajnostno in mora odražati dejanske stroške. Na Gospodarski zbornici izpostavljajo kršitev kriterija odražanja stroškov - nova omrežnina za nekatere odjemalce, ki so priklopljeni na zbiralkah, prinaša velike spremembe in nesorazmerne obremenitve – zatorej bi bilo potrebno razmisliti o drugačni porazdelitvi teh stroškov.

Agencija se ne strinja, da bo nov obračun pomembno vplival na konkurenčni položaj

Na Agenciji za energijo so nam že pred časom pojasnili, da želi Agencija s prikazom stroška omrežnine pri posameznih uporabniških skupinah izpostaviti pomembnost potencialne spremembe vrednosti novo izračunane omrežnine glede na končni strošek oskrbe z električno energijo. Tako v Sloveniji kot širom EU je delež omrežnine pri manjših odjemalcih, ki so priključeni na nizkonapetostno omrežje, večji in pomembnejši, vendar še ne prevladujoči delež v skupnem strošku oskrbe z električno energijo, medtem ko je pri poslovnih odjemalcih ta delež (omrežninski) manjši in manj vpliva na skupen strošek oskrbe z električno energijo, če so ti priključeni na srednjo ali na visoko napetost. Odjemalci na nizki napetosti namreč potrebujejo pri svoji oskrbi celotno elektroenergetsko omrežje, saj večina (>90 %) vse proizvaja pri proizvajalcih, ki so priključeni na visoko napetostno omrežje. Odjemalci, priključeni na visoko oziroma srednjo napetost, pa »uporabljajo zgolj enak in višji napetostni nivo« in zato se pri izračunu omrežnine za te upoštevajo zgolj stroški tega dela omrežja. Potrdili so, da pri odjemalcih na visoki napetosti - to je intenzivna industrija - ki je velik porabnik električne energije, pride procentualno do večjega dviga omrežnine. Ker pa predstavlja omrežnina pri odjemalcih na visoki napetosti zgolj 3 do 4-odstotni delež v končnem strošku oskrbe z električno energijo, ima po oceni Agencije dvig omrežnine pri teh odjemalcih zelo majhen vpliv na končni strošek oskrbe z električno energijo. »To je izredno pomemben podatek, saj GZS v svojih trditvah izpostavlja, da bo nov obračun pomembno vplival na konkurenčni položaj podjetij na trgu. Konkurenčnosti pa seveda ne moreš graditi ali izgubiti na tako majhnem deležu končnega stroška za oskrbo z električno energijo,« so takrat zatrdili in dodali, da dvig omrežnine ne more vplivati na konkurenčni položaj podjetij na trgu tudi zato, ker je slovenska intenzivna industrija po podatkih EUROSTAT 2023 med šestimi državami EU z najnižjo omrežnino in daleč pod povprečjem EU-27. Ob tem GZS po besedah Agencije v svojih trditvah izpostavlja le dvig tarifnih postavk omrežnine za energijo, torej le en del omrežnine, ki se pri njih res poveča, ampak ne izpostavi, da se znižajo tarifne postavke za moč. »Skupen dvig omrežnine nikakor ni takšen, kot navaja GZS,« so zatrdili. Odgovorili so nam še, da tudi veliki odjemalci prispevajo s svojo uporabo prenosnega omrežja k sistemskim koničnim obremenitvam in sorazmerno s tem so določene njihove postavke za moč, ki pa so obenem nižje od istovrstnih postavk za odjemalce na nižjih napetostnih nivojih. »K temu prispeva tudi dejstvo, da ti odjemalci nosijo breme stroškov razvoja in delovanja izključno prenosnega omrežja, ne pa tudi stroškov distribucijskega omrežja in obenem dejstvo, da določen del stroškov prenosnega omrežja prevzemajo odjemalci na nižje napetostnih nivojih, saj prenosno omrežje prav tako uporabljajo,« so zapisali.

Premier je ogorčen nad novim sistemom zaračunavanja omrežnine

Ravno te dni pa mediji poročajo, da naj bi bil premier Robert Golob ogorčen nad delom Agencije za energijo in nad novim sistemom zaračunavanja omrežnine. Tudi zato naj bi odpovedal pot na podnebno konferenco v Azerbajdžanu. Iz kabineta predsednika vlade so sporočili, da je zaradi razvoja tehnologije in dostopnosti novih metod potrebno preveriti, ali trenutna metodologija obračunavanja omrežnine še vedno ustreza potrebam današnjega časa in zagotavlja pravičnost. "Končne cene elektrike morajo ostati razumljive, pravične in poštene za vse uporabnike," so poudarili. Iz kabineta so še sporočili, da se je koalicija odločila za predlog sklica nujne seje parlamentarnega odbora za infrastrukturo, okolje in prostor na to temo. Vlada bo to vprašanje obravnavala na redni seji v četrtek, odločali naj bi tudi o morebitni nadaljnji regulaciji cen elektrike. Medtem direktorica agencija Duška Godina vztraja, da novega sistema obračuna omrežnine za električno energijo ne bodo spreminjali.