Gospodarstveniki in zdravniki: Ne vidimo, da bi bil v središču pozornosti bolnik

“Mislim, da je bilo v tem mandatu 15 izglasovanih vetov na zakone, vložili smo 8 zahtev za ustavno presojo – kar že samo po sebi kaže na neustrezno pripravljenost zakonov za obravnavo,” je Marko Lotrič ocenil, da gre za modus operandi, s katerim se srečujejo – gre za popolno odsotnost stroke pri pripravi in sprejemanju zakonov. Podobno je tudi tokrat pri predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki po mnenju številnih strokovnjakov ne ponuja ustreznih rešitev za ključne težave na področju zdravstva.

Na dogodku AmCham Fokus, ki ga je organizirala AmCham Komisija za zdravstvo in kakovost bivanja v sodelovanju z Zdravniško zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije ob podpori Gospodarskega kroga, so se gospodarstveniki in zdravniki pogovarjali o perečih izzivih slovenskega javnega zdravstva. V ospredju razprave je bil predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-N), ki po mnenju številnih strokovnjakov ne ponuja ustreznih rešitev za ključne težave, kot so podaljševanje čakalnih vrst, pomanjkanje zdravstvenega kadra in neučinkovito upravljanje. Ajša Vodnik, generalna direktorica AmCham Slovenija, je poudarila, da je nujno odpreti dialog, ki bo vključil vse ključne deležnike, vključno z gospodarstvom, zdravniki in odločevalci: »Gospodarstveniki menimo, da brez odprtega dialoga ne bo sprememb, kaj šele reform. Pogovarjati se moramo o tem, kako financirati in voditi zdravstveni sistem, saj brez učinkovitega javnega zdravstva ni razvojno naravnane družbe. Omejevanje in prepovedi, ki jih prinaša novela, ne koristijo nikomur.« V luči predloga zakona ter razvoja in obstoja slovenskega zdravstva si strokovnjaki želijo sobivanje in sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom. Zdravstvo je javna storitev, vendar pa gre - kot poudarjajo številni strokovnjaki - za storitev gospodarskega značaja, ki jo je treba temu ustrezno razumeti in upravljati. Javno zdravstvo ni opredeljeno z lastništvom izvajalcev, temveč načinom financiranja. Ključno je, da vsi izvajalci v javni mreži – ne glede na to, ali so državni ali zasebni – izpolnjujejo enake pogoje. Sogovorniki so si bili enotni, da se predlog novele preveč osredotoča na lastništvo izvajalcev, namesto na kakovost in dostopnost storitev.

Na dogodku je marsikoga presenetil podatek, da je trg samoplačniških storitev v Sloveniji zanemarljiv, predstavlja zgolj 3 odstotke celotnega sistema. Absorpcijska sposobnost tega trga je premajhna, zasebništvo ne more dovolj zrasti, da bi pokrilo vse potrebe po zdravstvenih storitvah v državi. Zdravniki so predlog zakona  označili kot osebni napad, saj ne prinaša rešitev, ki bi izboljšale kakovost storitev, skrajšale čakalne dobe ali optimizirale obravnavo pacientov. Gospodarstveniki pa so predlog razumeli kot napoved vojne odličnosti, saj namesto izboljšanja delovnih pogojev omejuje napredek. Ankete med zdravniki kažejo, da bi jih kar 16 odstotkov odšlo iz javnega zdravstvenega sistema, kar bi posledično pomenilo izgubo več kot 800 zdravnikov.

Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je izpostavila ključne izzive, ki jih novela ne naslavlja, predstavila je tudi rezultate ankete med zdravniki. »Zdravniki menijo, da bi bilo potrebno vodenje v zdravstvu depolitizirati. Več kot 80 odstotkov jih je prepričanih, da je učinkovito upravljanje ključno za prihodnost zdravstva,” je opozorila in poudarila, da bi bilo zdravstvo potrebno voditi na tak način, da bi bilo v koraku z razvojem in spremenjeno demografijo. Izpostavila je še, da bi zakon – če bi bil sprejet v obstoječi obliki - onemogočil delovanje vrhunskih strokovnjakov tako v zasebnem kot tudi v javnem sektorju, kar bi povzročilo upad specializiranih storitev in prisililo nekatere paciente v iskanje pomoči v tujini.

Uroš Ahčan, specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije je poudaril, da mora biti cilj zdravstvenega sistema več kakovostnih storitev in boljša dostopnost za paciente. »Danes, ko vemo, da ljudje čakajo v dolgih čakalnih vrstah, mnogi z resnimi bolečinami in boleznimi, moramo omogočiti več izvajalcev. Potrebno je odpreti čim več vrat, bodisi v zasebnem ali javnem sektorju, da pacienti čimprej dobijo pomoč, ki jo potrebujejo,” je bil odločen. Govoriti o konkurenčni prepovedi v primeru zdravljenja bolnih ljudi je po njegovem prepričanju moralno in etično sporno. “Konkurenčna prepoved v tem primeru pomeni zavlačevanje zdravljenja, česar si nihče v sodobni družbi ne bi smel želeti – bolni ljudje ne bi smeli trpeti zaradi omejitev dela zdravnikov v prostem času,” je pripomnil.

Doktor dentalne medicine Tadej Ostrc je med drugim poudaril pomen dostopnih in povezanih podatkov v zdravstvu za uspešno digitalizacijo in izboljšanje sistema. »Podatki v zdravstvu obstajajo, vendar so trenutno zelo razpršeni. Ministrstvo je v tem segmentu najbolj osiromašeno, zato je težko izvajati analize, kaj šele predikcije,” je opozoril. Prepričan je, da moramo začeti z digitalizacijo zdravstva in povezati vse v digitalno zdravstveno vesolje, da bodo izvajalci kjerkoli imeli dostop do teh podatkov. Ostrc je prav tako izpostavil pomen izboljšanja delovnih pogojev v javnem zdravstvu. “Če ustvariš pozitivno klimo v delovnem okolju in ponudiš nekaj več, bodo zaposleni še bolj motivirani. V javnem zdravstvu nihče ni zaradi plačila,” je poudaril, da se ne bojijo sprememb, ampak si jih želijo. “Več kot tretjino časa porabimo za administrativne naloge, to pa je čas, ki bi ga lahko namenili pacientom,” je opozoril.

Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS in predsednik Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije, je poudaril, da je treba izboljšati razumevanje javno-zasebnega partnerstva v zdravstvu, saj ljudje pogosto zmotno mislijo, da to pomeni težjo dostopnost do storitev:»Ljudje imajo zakoreninjeno prepričanje, da bi javno-zasebno partnerstvo pomenilo, da ne bomo več prišli do storitev. Vendar pa se ravno to dogaja zdaj - zaradi neustreznega delovanja sistema se potiska ljudi v plačilne sisteme.«

Sopredsedujoča Komisiji za zdravstvo in prihodnost bivanja Urša Lakner je opozorila, da brez zaupanja v zdravstveni sistem ne bo mogoče doseči izboljšav. »V zadnjem času ne vidimo, da bi bil bolnik v središču pozornosti. Tisto, kar bi moralo biti v ospredju, je dialog širših skupin – vseh deležnikov zdravstvenega sistema,” je poudarila in opozorila, da se država nikoli ni izkazala kot dober upravljalec. Če je zdravnik pripravljen dodatno delati v popoldanskem času, to ne bi smelo biti sporno. Omejevanje tega brez dogovora z zdravniki in zbornico bo po njenih besedah le še dodatno poslabšalo čakalne vrste. “Dober upravljalec rabi sogovornike, da sprejema dobre odločitve,” je bila jasna.