Ekonomista dr. Šušteršič in dr. Polanec o razlogih za pol manjšo gospodarsko rast od pričakovane ter kaj to pomeni za Slovenijo

Znana je prva ocena gospodarske rasti za leto 2022 na podlagi letnih podatkovnih virov. Lani smo vsi skupaj ustvarili 57,04 milijarde evrov, kar je, potem ko upoštevamo inflacijo, 2,5 % več kot lani. Hkrati smo lani beležili tudi najvišjo zaposlenost v zgodovini samostojne Slovenije, pa tudi najvišjo inflacijo zadnjih desetletij.

Gospodarska rast pa je dejansko pol nižja od pričakovanj, ki so jih različni deležniki na tem področju podajali še sredi lanskega leta. SURS je še februarja letos za lani napovedoval 5,4% gospodarsko rast, kar je celo nekoliko več, kot je septembra je napovedal UMAR, 5-odstotno gospodarsko rast, in celo povečal svojo spomladansko napoved. Napovedi za letos so še nižje.

Brez upoštevanja inflacije je bruto družbeni proizvod (BDP) lani zrasel za 9,1 odstotka, vendar je večino te nominalne rasti prispevala inflacija, ki je bila po dolgih letih lani dvomestna. Leto smo zaključili z 10,3% inflacijo, ki so jo najbolj zaznamovale višje cene hrane, električne energije in energentov.

Namesto pričakovane in še v začetku leta ocenjene dobre 5-odstotne gospodarske rasti, je realno ta, revidirana rast BDP lani bila »le« 2,5%.

Revidiranje napovedi je normalna praksa statističnega urada, potem ko dobi dodatne podatke, kot so zaključni računi podjetij in podobno. Da je praksa revidiranja dobra, pravi nekdanji finančni minister in ekonomist prof. dr. Janez Šušteršič in dodaja, »da razlike med revidirano in prvo oceno doslej niso bile tako velike.« Tako UMAR kot SURS sta v svojih napovedih uporabljala tekoče podatke in zato so bile njune napovedi podobne.

Po teh napovedih se je pričakovalo, da bomo ustvarili celo 58,9 milijard evrov BDP, izpostavlja ekonomist prof. dr. Sašo Polanec z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. »Odstopanje v napovedih lahko delno pripišemo uporabi drugačnih virov podatkov. Četrtletne ocene temeljijo na podatkih iz obrazcev o vhodnem in izhodnem DDV, medtem ko letni izračun temelji na letnih izkazih uspeha in bilanc stanja.« Tudi njega pa preseneča razkorak med četrtletnimi ocenami in končnim izračunom, saj je po enaki metodologiji v preteklih letih prihajalo do odstopanj največ do 0,1 odstotne točke.

Razlog za nižjo gospodarsko rast od pričakovane »pa je povezan z višjo inflacijo, kot je bila upoštevana v prvih izračunih«.

Nižja rast zaradi visoke inflacije, zaradi katere smo vsi revnejši

»Temeljni vzrok za nižjo gospodarsko rast je v tem, da so navkljub višji zaposlenosti in dohodkih zaradi višje inflacije realni dohodki upadli.« Najvišjo rast smo beležili v začetku leta, najnižjo pa na koncu.

Zaposlenost je lani dosegla celo vrhunec v samostojni Sloveniji. Zaposlenih je bilo 1.082.000 ljudi, kar je največ, kolikor je ljudi kadarkoli delalo v Sloveniji. Malo manj kot petina je bilo samozaposlenih.

Del inflacije gre pripisati posledicam vojne v Ukrajini, ki so ji sledili predvsem podražitve energentov (plin in elektrika) ter delno tudi hrana. Na gospodarstvo pa je negativno vplivala tudi z vojno povezana prekinitev dobavnih verig in ekspanzivne politike, med katere spada tudi predolgo ohranjanje nizkih obrestnih mer s strani Evropske centralne banke (ECB) in ameriške FED. V boju z visoko inflacijo sta jih bili primorani hitro dvigniti, »dvigi obrestnih mer centralnih bank postopoma in zelo različno po gospodarskih sektorjih zmanjšujejo povpraševanje tako po potrošnih dobrinah kot investicijskih dobrinah,« še opozarja Polanec.

Visoke rasti ne bo niti v prihodnje

Še v času visokih napovedi rasti za leto 2022 so bile za letos in prihodnje leto napovedi nižje. Umar je septembra lani za letos napovedoval 1,4-odstotno gospodarsko rast, povečanje rasti pa so pričakovali prav ob koncu letošnjega leta.

Kljub temu, da je sicer v začetku leta še bila pozitivna, pa Polanec ocenjuje, da bo letos počasi upadala in utegne biti v drugi polovici leta celo negativna. »Višje nominalne obrestne mere ECB bodo postopoma zniževale gospodarsko aktivnost tako v Sloveniji kot v trgovinskih partnericah.«

Ob tem ne gre pozabiti niti na avgustovske poplave, ki so prizadele precejšnje število podjetij po celotni Sloveniji, vlada pa bo za obnovo tako prebivalstvu kot gospodarstvu naložila dodatna t. i. »solidarnostna bremena«, ki bodo gospodarstvo še bolj upočasnila.

Revizija za gospodarstvo ni bistvena, a zrno na zrno v zadolževanju …

»Za gospodarstvo to spreminjanje podatkov za nazaj ne pomeni veliko, oni že sami najbolje vedo, kako jim gre v resnici,« izpostavlja Šušteršič in v isti sapi opozarja, da ima to negativen vpliv na fiskalne kazalnike. Polanec pa opozarja na izračun stopnje zadolženosti, ki je razmerje med javnim dolgom in nominalnim BDP, ter kredibilnost Slovenije pri izračunavanju bonitet. Profesor ocenjuje, da se bo stopnja zadolženosti Slovenije nominalno povečala za približno 2,5 odstotni točki, kar pa sicer »ni tako bistveno«.

Bolj bistveno je, da se bo zaradi proračunskega primanjkljaja in nižje gospodarske rasti cena zadolževanja Slovenije še dodatno podražila, pri čemer se povečuje že dalj časa. »Zadnji mesec je dosegla 3,4 %, kar bo ustvarjalo dodatni pritisk na zmanjšanje izdatkov države, še posebej ob ponovnem uveljavljanju standardnih fiskalnih omejitev EU, kot je 3% proračunski primanjkljaj,« še opozarja Polanec.

Ta bo letos zagotovo presegel 3 odstotke in se po rebalansu približuje petim odstotkom, zadnja poglobitev bo predvsem na račun poplav, ki tudi po mnenju Fiskalnega sveta pomenijo izjemen makroekonomski in javnofinančni šok, pri čemer finančne posledice katastrofe še niso povsem znane. Fiskalni svet pričakuje njihove ocene ob jesenski pripravi proračunov za leti 2024 in 2025.

Tudi sicer je Fiskalni svet že ob sprejetju proračuna in njegovem prvem rebalansu opozarjal na pretirano ekspanzivnost ter spremembe preveč nenadzorovane, povečal se bo tudi neto dolg. Fiskalni svet sicer redno opozarja tudi na pomanjkljivo proračunsko načrtovanje, nezadostno ocenjevanje učinka diskrecijskih ukrepov, sistematično podcenjevanje oziroma precenjevanje posameznih kategorij prihodkov in odhodkov ter na neusklajene procese priprave proračunskih dokumentov.