Golob v državnem zboru priznal, da je cilj vlade integracija ilegalnih migrantov, in prišel v spor s prihodnjim predsednikom SD-ja glede inflacije

foto: Bor Slana / STA https://servis.sta.si/fotoservis/1325508
POSLUŠAJ ČLANEK

»Integracija in strategija, integracija tujcev, tako ilegalnih kot legalnih migrantov, je ena od ključnih nalog, s katero se ta Vlada ukvarja od samega začetka, in verjamem, da bo tudi zaradi tega, ker se s tem aktivno ukvarjamo, problemov bistveno manj,« je danes v Državnem zboru dejal premier Golob, ko je odgovarjal na poslanska vprašanja.

Slednje pa je v nasprotju z dejavnostmi, ki jih izvaja Policija. Na tem področju je poslanec SDS-a Andrej Kosi premierju Robertu Golobu postavil vprašanje v povezavi z odločitvijo vlade, da postavi azilna domova v Središču ob Dravi in na Obrežju. Kosi je dejal, da sta lokaciji neprimerni in da jim nasprotujejo tako vodstvi obeh občin kot njuno prebivalstvo. Zanimalo ga je, zakaj je bil sklep sprejet brez posvetovanja z lokalnima skupnostma in ali ga vlada namerava odpraviti.

Nova Slovenija pa je na več področjih postavljala vprašanja glede učenja slovenščine za tujce ter težav z integracijo, ki se pojavljajo na tem področju. Premier Golob je imel tudi besedni dvoboj s poslancem Socialnih demokratov in kandidatom za predsednika Socialnih demokratov na prihajajočem kongresu Janijem Prednikom, ki ga je zanimalo, kako napredujeta davčna reforma in vladno naslavljanje draginje ter inflacije.

Integracija ilegalnih migrantov

Premier Robert Golob je na vprašanje o migracijah in integraciji poslanca NSi Jožefa Horvata dejal naslednje: »Naša dolžnost je, da tistim, ki to želijo, pomagamo pri integraciji, ker potrebujemo njihovo pridne roke in njihovo pamet, da bo Slovenija bolj rasla. Mi smo tisti, ki jih vabimo, da pridejo delat v Slovenijo, in mi smo tisti, ki moramo poskrbeti za to, da bodo pri tem čim bolj integrirani v družbo.«

Nato je v nadaljevanju na podvprašanje odgovoril: »Integracija in strategija, integracija tujcev, tako legalnih kot ilegalnih migrantov, je ena od ključnih nalog, s katero se ta Vlada ukvarja od samega začetka, in verjamem, da bo tudi zaradi tega, ker se s tem aktivno ukvarjamo, problemov bistveno manj. Ne, ne more se pa rešiti čez noč in poudarjam, ti problemi bodo s časom naraščali, ker potrebujemo tujo delovno silo, jo potrebujemo in želimo si, da pridejo z družinami, da se lažje integrirajo. Tako da raje, kot da nabiramo politične točke, predlagam, da se vsi, ki imate na tem področju željo po sodelovanju, vključite v delovne skupine, ki tam potekajo, in enako velja tudi za ravnatelje.«

Pri tem je ta napoved premierja Goloba v neposrednem nasprotju z veljavno zakonodajo Republike Slovenije. Za ilegalne migrante namreč obstaja jasno določilo, da so v primeru, da ne ustrezajo določilom iz 73. člena Zakona o tujcih oz. ne zaprosijo za mednarodno zaščito, odstranjeni iz države. Pri tem ima Policija jasno izdelan postopkovnik. Tujca, ki nezakonito vstopi na ozemlje Republike Slovenije, obravnava policija na naslednja načina: vračanje sosednjim varnostnim organom: Neformalna najava sosednjim varnostnim organom se opravi v skladu z bilateralnim sporazumom zavračanja in protokolom, če za to obstaja dovolj dokazov. Policija mora takoj po prijetju tujca ustno najaviti vračanje policijski enoti sosednje države. Opravljena mora biti v najkrajšem možnem času po nezakonitem prehodu meje, najpozneje v roku 72 ur za Hrvaško in 48 ur za Madžarsko. Po potrebi se opravi tudi skupen ogled kraja prehoda. Predaja se nato opravi na dogovorjeni lokaciji in času.

V primeru, da neformalna najava ne uspe, pa se tujca z odločbo nastani v Center za tujce, kjer se v primeru, da je dovolj dokazov o njegovem predhodnem bivanju v sosednji državi, pripravi formalna najava. V primeru, da tudi formalna najava ne uspe, se izda odločba o vrnitvi tujca v matično državo. Tujec v tem primeru čaka na odstranitev iz države.

Premier Golob je na vprašanje o azilnih domovih na Obrežju dejal naslednje: »Dva kriterija. Prvič, čim bližje vstopu v državo, dajmo jih registrirati tam, kjer jih zajamemo, ne bomo jih vozili po Sloveniji, zato da jih bomo tam drugje registrirali, potem bodo pa oni od tam naprej prihajali. In drugi razlog je bil, da smo iskali lokacije oziroma je policija predlagala lokacije, katerih lastništvo ima država in na katerih lahko razvija dodatne zmogljivosti, nobenega drugega razloga ni in po teh dveh kriterijih sta bili ti dve lokaciji izbrani. Ti dve lokaciji imata začasni, poudarjam, začasni in prehodni značaj, kar se tiče azilnih domov. Eno so postopki policije, drugo so postopki azilnega doma ...V poletnih mesecih je pritok migrantov bistveno večji od pritoka v zimskih mesecih, takrat se azilni domovi – obstoječi štirje – prenapolnijo. In takrat pride do potrebe po začasnih prehodnih nastanitvah. To je namen teh dveh lokacij. Če jih bomo potrebovali med poletjem, moramo biti pripravljeni. Namen vzpostavitve teh dveh lokacij je, da smo pripravljeni, če bo potrebno. Če ne bo potrebe, bomo zadovoljni vsi, ampak naša dolžnost ni, da smo zadovoljni, ampak da se pripravimo.«

Incident s propalestinskimi protestniki

Redno sejo DZ-ja so ob začetku prekinili vzkliki nekaj protestnikov s palestinskimi zastavami na balkonu velike dvorane. Nekaj minut po začetku seje so začeli vzklikati: »Sankcije zdaj!« Predsednica DZ-ja Urška Klakočar Zupančič je sejo za pet minut prekinila, varnostna služba pa je medtem protestnike odstranila.

Poslanka SDS-a Jelka Godec je v nadaljevanju redne seje, ki se je začela danes opoldne, predsednico DZ-ja vprašala, kdo je protestnike povabil na balkon velike dvorane in kako bodo zagotovili, da se to ne bo ponovilo. »Zadnjič ste dejali, da je za varnost poslancev poskrbljeno. Očitno ni,« je dejala Jelka Godec in nadaljevala: »Mene zanima, kdo je spustil protestnike v Državni zbor na balkon, kajti vsi poslanci, ki želimo imeti obiske v Državnem zboru, pa tudi ostali, morajo imena in priimke, podatke teh obiskovalcev najaviti, povedati h komu gredo, kje se bodo gibali, in v bistvu se samostojno po Državnem zboru ne morejo gibati. Torej jih je nekdo pripeljal na balkon. Torej, mene zanima in vas lepo prosim, če lahko pridobite podatke, kdo od zaposlenih ali poslancev je protestnike povabil v Državni zbor, dovolil, da se to zgodi, in tudi, kako boste izpolnili tisto, kar ste zadnjič želeli, da se takšne stvari ne bodo ponovile.«

Prednik in Golob o draginji

»Kljub postopnemu umirjanju inflacije v Evropski uniji je treba poudariti, da je kljub številnim in tudi obsežnim ukrepom Vlade, ki jo vodite, slovenska inflacija še vedno višja od povprečja Evropske unije, je pa res, da je za približno 6 % nižja, kot je bila pred letom dni, rast cen pa na žalost še vedno presega rast prihodkov oziroma stopnjo inflacije. Torej pod črto lahko ugotovimo, da je draginja, ki jo občuti sleherni državljan, še vedno prisotna in vztraja, zato seveda ni kriva vlada, mora pa vlada sprejeti oziroma sprejemati ukrepe za blaženje te krize. Iz statističnih in drugih podatkov sledi, da hitro rasteta predvsem dve kategoriji cen,« je situacijo opisal poslanec Socialnih demokratov Jani Prednik.

Namesto konkretnega odgovora pa se premier Golob predvsem ni strinjal s podatki, ki jih je navajal poslanec. »Februarja je bila inflacija v Sloveniji 3,4 %, v evropski (evro) coni pa 2,6. Govorimo o razliki, ki sicer obstaja, ampak govoriti, da je danes inflacija v Sloveniji visoka – ta vlak je šel mimo. Inflacija je bila visoka junija 2022, ko smo prevzeli to Vlado – je bila že 10-odstotna, nam jo je uspelo zbiti na 3,4 % v februarju. Tisto, kar pa lahko opazimo, je, da v preteklosti v primerjavi z evro cono so prednjačile podražitve hrane, v lanskem letu smo imeli zelo visoke 20-odstotne podražitve cen hrane. Dobra novica je, da so se v zdajšnji februarski inflaciji cene hrane v celoti umirile, rastejo samo še za 1 %. Se pravi, tisto, kar je bil glavni poganjalec poleg energentov v letu 2023, torej cena hrane, se je danes umirila. To je tudi nekaj, na kar so ljudje najbolj opozarjali, na kaj so najbolj občutljivi in na čemer smo tudi delali.«

Pri tem se je premier Golob pohvalil s sistemom spremljanja cene hrane po celotni verigi, ki v realnosti ni obrodil sadov, ki bi koristile potrošniku. O košarici in njenih bizarnostih smo pisali v članku: »Ministrstvo za kmetijstvo vztraja, da denar za analize košarice izdelkov ne bi mogel biti porabljen bolje«.

Se pa cene zvišujejo na dveh drugih področjih, in sicer na področju najemnin in pri zdravstvenih storitvah, se je premier strinjal s poslancem. Glede prvega problema si premier veliko obeta od gospodarskega ministrstva, kjer pripravljajo ukrepe za regulacijo najemniškega trga, glede drugega pa vidi samo eno mogočo pot, to je krepitev javnega zdravstva.

»S tem, ko bomo krepili javno zdravstvo in omogočili ljudem, da jim bo dostopno, bodo najranljivejši manj občutljivi na dvig cen zdravstvenih storitev, do katerega prihaja v samoplačniški dejavnosti,« je dejal. Na Prednikovo vprašanje, v kateri fazi je priprava napovedane davčne reforme, je odgovoril, da davčna reforma sama nima neposrednega vpliva na spopad z draginjo. Dodal je, da vlada od davčne reforme ni nikoli odstopila, in zatrdil, da ostaja pri načrtu njene uveljavitve 1. januarja 2025. Razprava o tem trenutno poteka v okviru sveta za davke, vzpostavljenim pod okriljem ministrstva za finance, in Golob pričakuje, da bo večina izhodišč za reformo predstavljena v prvi polovici leta.

Učenje slovenskega jezika

Poslanka NSi Iva Dimic je dejala: »V šolah smo opozarjali na nujno vključitev otrok priseljencev v predhodno učenje slovenskega jezika, da ob vključitvi v šole ne bi segregirali in se ne bi počutili tako tuje in odveč kot zdaj, ko sedijo pri pouku in ničesar ne razumejo. Zakaj je zakon prinesel možnost postopnega vključevanja, za katerega pa ne bodo imeli konkretnih rešitev? Vemo, da do 1. septembra v šolah ne bodo imeli razdelanih kriterijev, pri katerih predmetih se vključujejo, pri katerih ne. Kako bo zdaj potekal pouk slovenščine za tujce, kdo se bo poučeval, kdo bo usposobil kadre, kako bodo financirali izobraževanje? In sprašujem vas, da se vendarle lahko pove, kako logistično izvajati začetne ure slovenščine, med rednim poukom, predvsem pa kakšen končni rezultat se pričakuje.«

Opozorila je tudi, da se šolsko leto z vidika priprav na prihodnje leto praktično zaključuje oziroma je v sklepni fazi. Pri tem ravnatelji še danes nimajo jasnih navodil in ne vedo, pri čem in kako planirati prihodnje šolsko leto, ko naj bi ta zakon začel veljati. Na nekaterih šolah je število tujih otrok 38-odstotno, na nekaterih še celo več. Podatek za Kranj naj bi bil po navedbah poslanke skoraj blizu 60 odstotkov. Šole potrebujejo jasne, razumljive, izvedljive rešitve, kako bodo nenazadnje s kadrom, ki ga imajo, to lahko vse izpeljali oziroma koliko jim bo pripadalo za to, da bodo vedeli pripraviti razpise in nenazadnje to, kar jih najbolj skrbi, kje bodo dobili kader, je še dejala Dimičeva.

Glede kadra pa je od pristojnega ministra Felde šolstvo dobila zanimiv odgovor: »Torej, glede kadra se tukaj zavedamo, seveda so težave. Je pa res, da je ta slovenski jezik, ki je za tujce, prilagojen, torej ni potrebno, da ga poučuje učitelj slovenščine. To mora biti učitelj, ki jasno dobro pozna slovenski jezik in ki ima tudi opravljen neki tečaj ali pa neko usposabljanje za to, da lahko dela s tujci oziroma zna prilagoditi delo s temi otroki, ki prihajajo iz tujine.« V zvezi s tem, kako naj bi se vse to rešilo in kdaj, pa minister zagovarja nekakšen postopek proces, po katerem naj bi nekatere šole na vrsto prišle šele leta 2028 in 2029.

Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Ekskluzivno za naročnike

vzgoja, otroci, mobilni telefoni, digitalna tehnologija
Digitalni vrstniki
21. 7. 2024 ob 13:11
Film, Marija Magdalena
Marija Magdalena
21. 7. 2024 ob 9:30

Prihajajoči dogodki

JUL
21
Jakobov sejem
08:00 - 14:00
JUL
23
Glasba mladih IV
19:30 - 21:30
JUL
24