Nervoza ob raketi na Poljsko zbudila tudi Goloba, a ta Janševega nasveta o stanju nacionalne varnosti še ne potrebuje

Poljska policija raziskuje polje v bližini vasi Przewodów, šest km od ukrajinsko-poljske meje, kjer je včeraj ob 16h po lokalnem času padla raketa in ubila dva človeka (foto: Profimedia.si)
Po včerajšnjem incidentu, ko je raketa iz Ukrajine padla na poljska tla in ubila dva človeka, se je odzval tudi slovenski predsednik vlade Robert Golob z nenapovedanim sklicem Sveta za nacionalno varnost, se je razvedelo danes zjutraj.

A kasneje se je izkazalo, da Svet za nacionalno varnost vendarle ni bil sklican, temveč je opoldne potekalo le "posvetovanje v ožji sestavi". Šlo naj bi za neformalni posvet nekakšne "ožje sestave", kar pomeni, da Golobu ni bilo treba povabiti predsednika republike in vodje opozicije. Ob predsedniku vlade so bili tako prisotni obrambni, notranji, zunanji in infrastrukturni minister ter direktor slovenske obveščevalno-varnostne agencije.

Svet za nacionalno varnost pa se naj bi dejansko sestal 30. novembra s poudarkom na nacionalno-varnostnih implikacijah nadaljnje ruske agresije proti Ukrajini.

Na "neformalnem posvetovanju" so ugotovili, da v Sloveniji ni potrebna višja stopnja varnostne pripravljenosti, saj se ogroženost ni dvignila, enako kot drugje po Evropi. Na tiskovni konferenci je premier povedal, da naj po razpoložljivih informacijah v incidentu ne bi šlo za rakete, izstreljene iz Rusije, pač pa nesrečo ukrajinske vojske pri obrambi pred ruskimi raketnimi napadi.  S tem je zagotovil, da incident ne bo imel večjega vpliva na nadaljnji potek dogodkov.

Svetovalec Roberta Goloba za nacionalno varnost, Andrej Benedejčič (vir: Twitter)


Predsednik SNAV in državni sekretar za mednarodno in državno varnost Andrej Benedejčič je za sestanek konec meseca razkril še to, da bo v pogovorih šlo za "širši vidik varnosti, ki izvira iz agresije v Ukrajini". Ob vprašanju novinarke je tudi zagotovil, da se stopnja ogroženosti slovenskih vojakov v tujini, vključno s tistimi v Latviji, ni povečala.

Andrej Benedejčič: "Del nervoze ob včerajšnjem dogajanju na Poljskem je povezan s strahom, da bi dejansko prišlo do ruskega napada na eno od zaveznic ... Atmosfera je pokazala, kaj bi se lahko začelo dogajati, če bi dejansko prišlo do napada. Tega na srečo ni bilo. Šlo je za tragičen dogodek, a ta incident kaže, v kako resnih časih živimo in kako pomembno bi bilo, da Moskva premisli svoje poteze glede Ukrajine,"


https://twitter.com/vladaRS/status/1592873922558676995

Odzivi politikov na Twitterju


Svoje poglede glede incidenta in stopnje varnosti so podali tudi nekateri ostali politiki, zlasti na Twitterju. Prejšnji minister za obrambo Matej Tonin se je oglasil in pozval k ohranitvi mirnosti in trezne presoje. Obenem je še enkrat poudaril pomen zveze Nato kot ključnega mehanizma za varnost v Evropi. Nesrečo na meji Nata je pripisal še vedno trajajoči vojni in za krivca označil rusko agresijo. Zato se je vprašal, ali je Evropa naredila dovolj, da bi to agresijo ustavila.

https://twitter.com/MatejTonin/status/1592833267979341824

 

S profila predsednika republike so že nekaj ur pred sestankom SNAV sporočil, da se je odhajajoči predsednik Borut Pahor zjutraj o incidentu pogovarjal s poljskim predsednikom Dudo, ki mu je poleg izražene solidarnosti in sožalja tudi "zagotovil podporo v enotnem odzivu na sleherno varnostno grožnjo". Njegova novoizvoljena naslednica Nataša Pirc Musar se za zdaj glede zadeve še ni oglasila.

https://twitter.com/BorutPahor/status/1592797196331909120

Okoli začetka posveta se je na Twitterju na incident odzvalo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve in zatrdilo, da dogajanje pozorno spremljajo. Na seji parlamentarnega odbora za zunanjo politiko je tudi ministrica Tanja Fajon, sicer udeleženka današnjega posvetovanja, izrazila sožalje prizadetim in omenila pogovore na najvišji ravni. Še pred tem pa je izrazila zaskrbljujoče stanje.

https://twitter.com/MZZRS/status/1592798584683974657

Odzivi po svetu podobni


Sestanek je sklical tudi generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg, na katerega je povabil veleposlanike vseh držav članic. Kot kaže, so razpolagali s podobnimi podatki kot SNAV, kar se tiče samega dogodka kot tudi stopnje varnosti. Je pa Stoltenberg jasno povedal, da je za incident kljub temu, da gre za ukrajinsko napako, v polnosti kriva Rusija zaradi stopnjevanja agresije.

Obenem je generalni sekretar pohvalil uravnotežen poljski odziv, ki ni bil prenagljen, kar se je izkazalo kot izredno dobro in smotrno. Na zasedanju niso sprejeli odločitve o dodatni zaščiti poljskega zračnega prostora. Ko še ni bilo znano, da je šlo za nesrečo, so Poljaki nameravali poseči po 4. členu členu Natove pogodbe, po katerem članice lahko zahtevajo varnostni posvet.

Nazadnje ga je skupaj s sedmimi članicami koristila ob začetku invazije v februarju, pred tem pa sama leta 2014 ob ruski priključitvi Krimskega polotoka. Tokrat so preudarili, da nesreča ne pomeni dovoljšnje nevarnosti, zato po njem ne bo posegala.

Evropski poslanci, člani odborov za obrambo in zunanje zadeve, bodo o incidentu razpravljali zvečer. Pogovor o tem pa je tekel tudi na G20 vrhu na Baliju, kjer so svetovni voditelji skušali sprostiti napetost in potencialno eskalacijo konflikta zaradi nesrečnega dogodka.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sicer na državni televiziji ovrgel izjave in prve dokaze zahodnih voditeljev, da je bila raketa njihova. "Ne dvomim, da ni šlo niti za našo raketo niti naš napad. Moramo sodelovati pri preiskavi."

https://twitter.com/ZerjavicDelo/status/1592934871030431745

Zakaj je izstrelek, ki je z bojišča v Ukrajini priletel na ozemlje države članice Nata, potencialno velika nevarnost za svetovni mir, je v jutranjem komentarju na Domovini razložil Rok Frelih: Čigavi raketi sta zadeli Poljsko, kaj bo storil NATO in ali lahko Ukrajinci vojaško porazujo Ruse?
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike