Gledali smo: Prva svetnica, rojena v ZDA

Elizabeta Ana Bayley se je rodila 28. avgusta 1774 v New Yorku. Devetnajstletna se je poročila z bogatim poslovnežem Williamom Setonom v Episkopalni cerkvi. Rodilo se jima je pet otrok. Po moževi smrti je postala katoličanka in leta 1809 ustanovila red sester usmiljenk sv. Jožefa, ki so vodile šole, sirotišnice in bolnišnice po ZDA. 4. januarja 1821 je umrla za tuberkulozo. Papež Pavel VI. jo je 14. septembra 1975 razglasil za sveto. Goduje 4. januarja.
Na kongregaciji za svetnike v Vatikanu leta 1964 razpravljajo o kanonizaciji Elizabeth Ann Bayley Seton. Ker manjka še četrti čudež, ki bi podkrepil njeno svetništvo, postulatorju naročijo, da ga mora v procesu kanonizacije dokazati. Zatem postulator ob zbrani dokumentaciji začne pripovedovati njeno življenjsko zgodbo.
Newyorčanka Elizabeth Ann Bayley se je poročila z Williamom Setonom, s katerim sta imela pet otrok. Družina je skoraj idilično živela v bogastvu in dobrih medsebojnih odnosih vse do bankrota Williamovega podjetja. Ker je zaradi tega ponovno zbolel za tuberkulozo, sta William in Elizabeth z ladjo odplula v Italijo na zdravljenje, a je bilo že prepozno. Prijatelji iz bogate družine Filicchi v Livornu so se zavzeli za ovdovelo Elizabeth, ki se je kot vernica Episkopalne cerkve pri Filicchijevih srečala s katolištvom …
Pet let po kanonizaciji Elizabete Ane Seton je režiser Michael O'Herlihy posnel televizijsko dramo o svetnici. Za blaženo jo je leta 1963 razglasil papež Janez XXIII., zgodovinske posnetke njene kanonizacije s Trga svetega Petra 14. septembra 1975 pa so vključili v sklepne prizore filma, ko papež Pavel VI. veliki množici vernikov naznani: »Elizabeth Ann Seton je svetnica!« Pri tem ne gre le za sklepni vrhunec filma, ampak dejansko potrditev njene osebnosti in dela. Pripoved o preizkušani ženi, ki je po smrti moža ostala sama s petimi otroki in slednjič tudi brez podpore sorodnikov, saj so se ji ti odrekli, ko je prestopila v Katoliško cerkev. Vdova, ki je na škofovo željo ustanovila nov red sester usmiljenk sv. Jožefa, katerih prvo poslanstvo je bila skrb za revne otroke. To je bila tudi prva ženska redovna skupnost, ki je bila ustanovljena v ZDA, njihova šola pa je bila prva brezplačna katoliška šola v Ameriki. Sčasoma je bilo osnovanih vse več katoliških sirotišnic, bolnišnic in šol, kar je v praksi predstavljalo začetek sistema župnijskih šol. Svetnica, ki je morala preiti skozi mnoge preizkušnje – prezgodnja smrt moža in dveh hčera zaradi tuberkuloze – a so jo prav te preoblikovale na njeni življenjski poti, kjer je sebe in svoje srce posvetila svojim otrokom, redovnim sestram, predvsem pa tistim otrokom, ki so bili v šolah in sirotišnicah, ki jih je ustanovila.
Malce okorna in mestoma preveč linearna pripoved v značilnem slogu 80. let, ki kljub nekaterim umetniškim in arhitekturnim anahronizmom verodostojno prikaže zgodbo verne, močne, srčne in plemenite ženske, ki jo je Kate Mulgrew upodobila v vsej njeni odločnosti, nežnosti ter zunanji in notranji lepoti.
O Filmu:
- Čas za čudeže (A Time for Miracles) – 1980
- biografska drama
- režija: Michael O'Herlihy
- igrajo: Kate Mulgrew, Lorne Greene, John Forsythe

(D182: 59)
Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Evroposlanka Tomašič: Gre za resno kršitev demokratičnih načel

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Italijani (znova) pozabili na slovenščino

Fiskalni svet: manjši prihodki, večji odhodki
Ekskluzivno za naročnike

Pavle Ravnohrib: »Zdrava pamet je danes prepovedana«

So muslimanske naglavne rute zdravstvenih delavk sporne?

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila
Prihajajoči dogodki
Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra
Prešernov dan v Koroškem pokrajinskem muzeju
Prešernov smenj 2025
Izbor urednika

Tri leta svobode, ki to nikoli ni bila

Sobodajalci vladi očitajo, da se uničuje steber slovenskega turizma

[Video] Drzni zmagovalci: Prof. dr. Janez Štrancar

Pred praznikom kulture – 186. številka tednika Domovine

0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.