Glasovanje v Evropskem parlamentu glede Rusije pokazalo, kako daleč je slovenska levica od jedrne Evrope

Peter Jerman
Foto: Profimedia. Vstavljena foto: Twitter EP


Odkar se je od slovenske politike odslovil Karl Erjavec, se na slovenskem levem političnem polu ni pojavil politik, ki bi bil odprto naklonjen ruskim imperialnim načrtom. Zaradi tega je na tem v javnosti potihem zrasel up, da je slovenski politični prostor levo od sredine vendarle dozorel, se prilagodil evropskim standardom in posvojil pro-evropske in zahodne poglede na rusko agresijo v Ukrajini.

Na žalost je podpora Rusiji in vzhodnim avtokracijam (p)ostala skrita vrednota slovenskega levega političnega pola. Ta resnica se je ponovno razkrila prejšnji teden, ko je Evropski parlament glasoval o resoluciji, ki je označila Rusko federacijo kot "sponzorko" oz. podpornico mednarodnega terorizma.

Pri glasovanju o tej resoluciji sta se namreč slovenska evroposlanca iz vrst socialdemokratov Milan Brglez in Matjaž Nemec vzdržala, medtem ko se Irena Joveva in Klemen Grošelj, v nasprotju z njuno poslansko skupino Prenovimo Evropo (Renew Europe), preprosto fizično nista udeležila glasovanja. V nasprotju z njimi so vsi štiri slovenski evroposlanci iz vrst Evropske ljudske stranke (EPP) glasovali za sprejetje te resolucije. Ni čudno torej, da je glasovanje o tej resoluciji ponovno odprlo vprašanje, katere politične sile v Sloveniji so zares blizu jedrne Evrope.


Daleč od jedrne Evrope


Obnašanje naših štirih levih evroposlancev pri glasovanju je že samo po osebi problematično, a če upoštevamo, da so ti štirje dejansko, čeprav formalno posredni, predstavniki aktualne slovenske vlade, nam to odpira še dodatna vprašanja. Čeprav je do sedaj slovenska zunanja politika v zvezi z rusko agresijo v Ukrajini pod Golobovo vlado formalno ostala razmeroma nespremenjena, se je Slovenija že nekajkrat znašla na isti strani kot Madžarska Viktorja Orbana. Glede na trenutne poglede sedanjih vladnih predstavnikov se lahko upravičeno vprašamo, ali ne bo Slovenija med prvimi članicami Evropske unije, ki se bodo zavzele in podprle prisilni mir med Ukrajino in Rusijo, ki bo v korist slednje.
Glede na trenutne poglede sedanjih vladnih predstavnikov se lahko upravičeno vprašamo, ali ne bo Slovenija med prvimi članicami Evropske unije, ki se bodo zavzele in podprle prisilni mir med Ukrajino in Rusijo, ki bo v korist slednje.

Zadnji dve leti smo namreč stalno poslušali očitke na račun zunanje politike prejšnje vlade zaradi njenih domnevnih razhajanj z zunanjo politiko članic iz t. i. "jedrne Evrope", ki – če gledamo nazaj – dejansko niso imele prave teže. Prejšnji teden pa so evroposlanci vseh jedrnih držav EU (in večine ostalih članic), za razliko od naših levih evroposlancev, glasovali za to resolucijo. Tudi v primerjavi z evropskimi strankami so naši levi evroposlanci glasovali in se obnašali v nasprotju  z glasovalnim vzorcem evropskih socialdemokratov in liberalcev.


Hipokrizija do pogajanja z avtokrati


Po drugi strani trenutna situacija razkriva veliko hipokrizijo slovenske leve sredine. Ne samo, da se sedaj slovenska država večkrat najde na isti strani kot Madžarska. Če pogledamo pojasnilo evroposlanca Socialnih demokratov (SD) Brgleza za njegovo odločitev pri glasovanju, lahko ugotovimo, da za slovensko levico še vedno obstaja lažna iluzija o morebitnem pogajanju z Vladimirjem Putinom.

V nasprotju s tem vsi levi slovenski evroposlanci v zvezi z drugimi vprašanjih zagovarjajo kritične pozicije do Madžarske. Kaj to pomeni? Da se Slovenija oziroma EU lahko pogaja z Rusijo, ne pa z Madžarsko? Seveda je res, da je stanje na Madžarskem daleč od idealnega, a kljub temu jo v zvezi z demokratičnimi standardi težko uvrstimo nižje kot Rusijo. Posledično lahko ugotovimo, da takšni argumenti nimajo resne teže.

Evropska podpora Ukrajini se še naprej stopnjuje


Medtem ko se v slovenski politični sferi podpora Ukrajini počasi vedno bolj problematizira, se kolektivna pomoč EU Ukrajini stopnjuje. V veliki meri se blokada Madžarske in Orbanove vlade ruši, saj si Orban težko privošči evropsko blokado evropskih sredstev, namenjenih Madžarski.

Posledično je EU 14. novembra ustanovila novo vojaško misijo EU EUMAM Ukrajina, ki bo še pred novim letom začela usposabljati ukrajinske vojake na varnih evropskih tleh v Nemčiji in na Poljskem, kjer jih bo ne samo usposobila, ampak tudi opremila z orožjem in strelivom. Hkrati se evropsko financiranje humanitarne pomoči Ukrajini še vedno nadaljuje. Komisija mora sedaj tudi uradno podati svoj odgovor na sprejeto resolucijo, ki ji bo brez dvoma sledila.

Brez dvoma bodo nizke zimske temperature v Ukrajini postavile ukrajinsko vlado in Ukrajince pred nove preizkušnje, a vse kaže, da se pozicija Zahoda in Evrope v zvezi z Ukrajino vsaj do nadaljnjega ne bo spremenila. Kljub temu – ali pa prav zato – ni nobene potrebe, da bi Slovenija podpirala Rusijo in se s tem izolirala od večine mednarodne skupnosti.
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Napad na "mater Rusijo" in Putinov lov na čarovnice: se okupatorju napoveduje temna prihodnost?
  • 28. 05. 2023
Vedno več držav si želi živeti pod okriljem Rusije in Kitajske. Zahod dokončno izgublja svoj vpliv?
  • 18. 08. 2023
Ukrajinska protiofenziva: brez hitrih in bleščečih zmag do končnega uspeha
  • 14. 06. 2023