Francoske volitve razkrile globoko razdeljeno družbo

Francoski volivci so po drugem krogu volitev zakonodajno oblast razdrobili med levico, sredino in desnico, tako da nobena frakcija ni niti blizu večini, potrebni za sestavo vlade. Rezultati nedeljskega glasovanja so povečali tveganje za paralizo drugega največjega gospodarstva Evropske unije. Politični zastoj bi imel lahko daljnosežne posledice tudi za vojno v Ukrajini, svetovno diplomacijo in gospodarsko stabilnost Evrope.

Glede na rezultate volitev nobeden od treh glavnih blokov ni dosegel 289 sedežev, potrebnih za nadzor 577-članske nacionalne skupščine, močnejše izmed dveh francoskih zakonodajnih domov.  

Levičarsko zavezništvo Nova ljudska fronta (NFP) je osvojilo 182 sedežev, sredinsko zavezništvo Skupaj predsednika Emmanuela Macrona bo imelo v novem sklicu 168 mandatov, desno zavezništvo Nacionalni zbor (RN) pa 143.  

Francoski predsednik je že zavrnil odstop premierja Gabriela Attala in ga v ponedeljek prosil, naj začasno ostane na čelu vlade, potem ko so kaotični volilni izidi vlado pustili v negotovosti.  

Potrebni bodo kompromisi 

Po nedeljskem volilnem uspehu levice so zdaj vse oči uprte v radikalnega Jeana-Luca Mélenchona, ki je po nepričakovani zmagi na volitvah zahteval, da se levici dodeli premierski položaj in možnost vladanja. V NFP so skrajno leva Nepokorna Francija (LFI) pod vodstvom Mélenchona, Socialistična stranka, Francoska komunistična stranka ter zelene, levosredinske in leve politične skupine. Posamično je najboljši rezultat dosegla LFI s 75 poslanci, socialisti bodo zasedli 65 sedežev, zeleni 33, komunisti pa devet. 

Opogumljen z nepričakovano zmago na volitvah je Mélenchon – ki je v preteklosti hvalil pokojnega venezuelskega diktatorja Huga Chaveza, zagovarjal izstop Francije iz Nata in predlagal stoodstotne davčne stopnje za francoske superbogataše – vztrajal, da mora novi premier prihajati iz levičarskega zavezništva. A politični analitiki in ekonomisti menijo, da je malo verjetno, da bi mu Macron podelil ta položaj. 

Levičarski blok, katerega glavni predlogi vključujejo razveljavitev Macronove pokojninske reforme in omejitev cen ključnih dobrin, bo potreboval nekakšen dogovor z zakonodajalci izven bloka, če bo želel vladati.  

Olivier Faure, vodja socialistov, je za radio France Info povedal, da pričakuje, da se bodo stranke ta teden dogovorile o načrtu, vendar se je izognil vprašanju, ali se bo NFP pripravljen pogajati o dogovoru z Macronovim sredinskim taborom. Nekateri vidni centristi so medtem dejali, da so pripravljeni na sodelovanje, vendar ne z Nepokorno Francijo, ki jo imajo mnogi francoski centristi za tako skrajno kot RN. 

Kakorkoli, z imenovanjem premierja iz drugega političnega bloka bosta predsednika vlade in republike prisiljena v kohabitacijo. V času Pete republike se je Francija srečala le s tremi kohabitacijami – med premierjem Jacquesom Chiracom in predsednikom Françoisem Mitterrandom (med letoma 1986 in 1988), med Edouardom Balladurjem in Mitterrandom (od 1993 do 1995) ter Lionelom Jospinom in Chiracom (od 1997 do 2002). 

Z imenovanjem premierja iz drugega političnega bloka bosta predsednika vlade in republike prisiljena v kohabitacijo. 

Nekaterim odleglo, drugi razočarani

Številni francoski zavezniki so si v ponedeljek oddahnili, potem ko desničarski stranki Marine Le Pen ni uspelo zmagati, vendar so opozorili, da bi lahko tudi neurejena koalicija razdrobljenega parlamenta Evropi povzročala glavobole.  

Zlasti ukrajinski zavezniki so se bali, da bi bila vlada pod vodstvom Le Penove lahko mehka do Moskve in zmanjšala vojaško pomoč, na katero se je Kijev zanašal od ruske invazije leta 2022, čeprav je njena stranka nedavno dejala, da Rusija predstavlja grožnjo. 

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je dejal, da Rusija z velikim zanimanjem spremlja oblikovanje nove francoske vlade, in dodal: »Zmaga političnih sil, ki bi podpirale prizadevanja za obnovitev naših dvostranskih odnosov, je vsekakor boljša za Rusijo, vendar zaenkrat pri nikomer ne vidimo tako svetle politične volje, zato v zvezi s tem ne gojimo posebnih upov ali iluzij.« 

Nemški kancler Olaf Scholz je dejal, da je njegovi vladi »odleglo«, ker Macronu ni bilo treba ugoditi Le Penovi. Tudi podkancler Robert Habeck je pohvalil prizadevanja za preprečitev »odnašanja proti nacionalizmu in s tem premikanja Evrope v še težje vode«. »A kljub temu bo volilni rezultat zdaj predstavljal ogromen izziv, predvsem za samo Francijo, seveda pa tudi za Evropo, ki je trenutno v fazi reorganizacije po evropskih volitvah, in tudi za nemško-francoske odnose,« je dodal Habeck.  

Poljski premier in nekdanji predsednik Evropskega sveta Donald Tusk je bil optimističen. »V Parizu navdušenje, v Moskvi razočaranje, v Kijevu olajšanje. Dovolj, da smo v Varšavi veseli,« je Tusk zapisal na X.  

Tiskovni predstavnik novega britanskega premierja Keira Starmerja je Francijo označil za enega najtesnejših partnerjev Združenega kraljestva in dodal, da bo nova britanska vlada sodelovala s francoskim vodstvom ne glede na politično pripadnost. 

Številni desni politiki so izrazili razočaranje. Andre Ventura, vodja portugalske stranke Chega, je rezultat označil za »katastrofo za gospodarstvo, tragedijo za priseljence in slabo novico za boj proti korupciji«. 

»Adijo, evropske omejitve primanjkljaja! Vlada se bo v hipu zrušila. Uboga Francija. Tolaži se lahko s Kylianom Mbappéjem,« je dejal Claudio Borghi, senator iz italijanske desničarske stranke Liga, sklicujoč se na francosko nogometno zvezdo. 

Vodja italijanske desne populistične Lige Matteo Salvini je pohvalil rezultat RN kot najboljši doslej in kritiziral, kot je dejal, Macronovo prizadevanje »vseh proti Le Penovi«, ki je njeni stranki odvzelo vladno večino. 

Borghi: »Vlada se bo v hipu zrušila. Uboga Francija. Tolaži se lahko s Kylianom Mbappéjem.« 

Politična manifestacija polarizirane in razdrobljene družbe

Predsednik Macron je predčasne volitve razpisal, da bi ponovno vzpostavil moč po slabem uspehu svoje stranke na junijskih volitvah v Evropski parlament. Vendar pa je izid dosegel nasprotno ter ustvaril politično zmedo, ki je spodkopala predsednikovo moč in zamajala temelje Pete republike kot še nikoli prej, za možganski trust Chatham House piše Sebastien Maillard. 

Francoska politika bo manj predsedniška, zaradi česar bo Peta republika resno obremenjena: vse od ustanovitve je temeljila na močnem vodji. Peta republika bo tako bolj podobna četrti, ki je slonela na parlamentu in slovela po nestabilnih in krhkih vladnih koalicijah. Z dvema hudima volilnima udarcema v enem mesecu, razdeljeno stranko, sovražnim javnim mnenjem in ustavno omejitvijo, da ne more kandidirati še za en mandat, je politični kapital predsednika Macrona kratkoročno in srednjeročno razbit – razen če mu uspe razdeliti levico in ohraniti stransko, a ključno vlogo v bodoči koaliciji, je prepričan Maillard. 

Trajna politična zmeda v Franciji bi lahko škodovala njenemu vodstvu v tujini. Obeti že skrbijo Evropsko unijo, začenši z Nemčijo. Obdobje političnih pretresov, ki je pred nami, bo preizkusilo tudi odpornost francoske dolgoletne diplomacije in njeno sposobnost odzivanja na mednarodne krize. 

Trije bloki, ki so jih razkrile volitve, od Jeana-Luca Mélenchona na skrajni levici do Le Penove na skrajni desnici, so politična manifestacija zelo polarizirane in razdrobljene družbe, za katero je celo predsednik Macron dejal, da je na robu razpada. Največji izziv za naslednjo vlado, pa tudi za lokalne oblasti in civilno družbo bo pomagati državi pri okrevanju, in sicer z vzpostavljanjem vezi med razdeljenimi skupnostmi in obnavljanjem občutka enotnosti naroda, zaključi Maillard. 

Največji izziv za naslednjo vlado, pa tudi za lokalne oblasti in civilno družbo bo pomagati državi pri okrevanju. 

Objavljeno v: Tednik Domovina, št. 156, str, 24-25.