Ferenc Horvath: Pripadniki madžarske narodne skupnosti se ob odnosu dela slovenske politike do Madžarske počutimo nelagodno

V času, ko koalicija KUL mrzlično nabira glasove za spremembo oblasti, ko se slovenski vladi očita »Orbanizacijo« in ko tako v domačih razmerah kot na Evropskem parketu nastaja precej napetosti med Madžarsko in drugimi državami, smo se pogovarjali s poslancem Madžarske narodne skupnosti v državnem zboru, Ferencem Horvathom.

Kako te razmere vplivajo na Madžarsko manjšino v Sloveniji, kako nanjo vpliva prijateljstvo Janše in Orbana in kako gleda na domnevno »Orbanizacijo«. Ter seveda, ali bo podprl koalicijo KUL, nas je zanimalo med drugim.



Gospod Horvath, ste predsednik komisije prijateljstva z Madžarsko v državnem zboru. Kako bi ocenili odnose med Slovenijo in Madžarsko?

Slovenijo z Madžarsko povezujejo prijateljski odnosi na različnih ravneh, za katere so si skozi leta prizadevali in jih krepili politiki različnih opcij, diplomati, uradniki in širša skupnost. Konstantni obiski in dialog potekajo tudi na ravni obeh parlamentov, za kar si tudi sam, kot predsednik Skupine prijateljstva z Madžarsko v DZ, nenehno prizadevam.

Madžarska spada med 10 najpomembnejših zunanjetrgovinskih partnerjev Slovenije, zato je redni dialog izjemnega pomena za razvoj obeh držav. Zagotovo obstaja še veliko prostora za nadgradnjo odnosa med Slovenijo in Madžarsko na področju blagovne menjave, kulturnega sodelovanja, znanstveno-raziskovalnega, na večanju vzajemne prepoznavnosti obeh držav.

Ali so se ti odnosi kaj spremenili z nastopom vlade Janeza Janše in ministra Anžeta Logarja? Kako?

Vsaka slovenska vlada, bodisi leva ali desna, si je prizadevala za dobre odnose z Madžarsko, saj so dobri odnosi s sosednjimi državami ena ključnih nalog slovenske zunanje politike in diplomacije. Seveda pa tako kot so različne vlade in način njihovega vladanja, so različni tudi načini vzpostavitve in ohranjanja dialoga z drugimi državami.

Trenutna slovenska vlada, ki jo vodi predsednik vlade g. Janša, ima dolgoletno poznanstvo s predstavniki madžarske vlade, zato sodelovanje na določenih področjih poteka hitreje, bolj operativno.

Kako se zunanja politika Slovenije do Madžarske odraža v življenju madžarske narodne manjšine v Sloveniji?

Če vodstvi dveh držav vidita več možnosti za sodelovanje, od tega veliko dobijo tudi ljudje na obeh straneh meje. Določene stvari se hitreje rešujejo, če so ti odnosi dobri in tako ministri kot ostali diplomatsko-uradniški sistem kooperativni.

Poglejmo primer v času epidemije, ko sta se zunanja ministra Slovenije in Madžarske hitro dogovorila o odprtju mejnih prehodov, ker smo na terenu videli, da ljudem na obeh straneh zaprtje mejnih prehodov zelo otežuje vsakdanje življenje.

Predsednik slovenske vlade, Janez Janša velja za zaveznika madžarskega premierja Viktorja Orbana. Bi se strinjali s to oceno? Kako vi vidite ta odnos? Ima to kakšen vpliv na madžarsko manjšino?

Tako madžarski predsednik vlade g. Orban kot slovenski g. Janša sta že več let aktivna tako na nacionalnem kot evropskem političnem prizorišču, hkrati pa sta na evropski ravni tudi člana iste politične stranke – Evropske ljudske stranke. Ko se toliko let z nekom srečuješ in pogovarjaš, je popolnoma človeško in običajno, da si medsebojno tudi bolj povezan, kot pa če bi imeli v Sloveniji predsednika vlade, ki bi se g. Orbanom komaj prvič spoznal.

Sam v tem vidim pozitivno noto, saj stvari, ki jih je potrebno vsakodnevno reševati npr. odprtje mejnih prehodov v času epidemije, potekajo veliko hitreje, bolj operativno, kar ljudje nenazadnje tudi potrebujemo. V kontekst njunega dolgoletnega poznanstva spada tudi večje razumevanje položaja manjšin na obeh straneh meja in hitrejše reševanje odprtih zadev pripadnikov obeh manjšin, tako madžarske v Prekmurju kot slovenske v Porabju.

Kako gledate na izrazito odklonilen odnos slovenske leve opozicije do Madžarske pod vodstvom Viktorja Obrana? Pri nas se vzpostavlja izraz »Orbanizacija« kot nekakšna žaljivka, oziroma oznaka nazadnjaške avtoritarne države, ki si podreja vse družbene podsisteme in sistematično krši človekove pravice. Se vam zdi takšna ocena krivična, oziroma se ob njej kot Madžar počutite užaljenega?

V Deklaraciji o zunanji politiki Republike Slovenije, ki jo je sprejel Državni zbor RS leta 2015, je med drugim zapisano, da bo »RS krepila politično sodelovanje z vsemi srednjeevropskimi državami, posebno z Avstrijo, Češko, Madžarsko, Slovaško in Poljsko. Glede na svoj geopolitični položaj je RS naravna partnerica držav Višegrajske skupine. Sodelovanje bo osredotočeno na krepitev gospodarskih, prometnih - zlasti zagotavljanje ustrezne železniške povezave koprskega pristanišča s Srednjo Evropo - in energetskih povezav med Baltikom in Jadranom.«

Deklaracijo o zunanji politiki Republike Slovenije je takrat v državnem zboru potrdilo 64 poslancev (proti je bilo 5 poslancev Levice, SDS je bil vzdržan), med temi so bili vsi poslanci strank, ki danes najbolj nasprotujejo sodelovanju Slovenije s srednjeevropskimi državami, tudi z Madžarsko. Zato javno problematiziranje sodelovanja z Madžarsko gledam v duhu trenutnega političnega boja slovenskih parlamentarnih strank za oblast.

Javno problematiziranje sodelovanja z Madžarsko gledam v duhu trenutnega političnega boja slovenskih parlamentarnih strank za oblast.

Zagotovo se pripadniki madžarske narodne skupnosti v Sloveniji ob takem odnosu dela slovenske politike do Madžarske počutimo nelagodno. Obžalujem, da se sodelovanje z Madžarsko, s katero nas povezujejo gospodarski, kulturni in drugi družbeni interesi, nekako zlorablja za vsakodnevne politične boje med parlamentarnimi strankami in s tem na nek način neti neko sovražno nastrojenost, ki v največji meri škodi ljudem na obeh straneh meje. Politika bi morala v tem pogledu biti veliko bolj odgovorna.

Leva opozicija pravi, da je sprememba oblasti nujna, ker tudi Slovenija drsi v »Orbanizacijo«. Kakšen je vaš odnos do teh ocen ter kako si vi razlagate, kaj točno naj bi to pomenilo?

Politični boji so vedno imeli neko agendo, ki naj bi bila skupni imenovalec določenih posameznikov ali družbenih skupin. Politično-interesne skupine so se, zgodovinsko gledano, vedno povezovale na točki, da so se borile proti nečemu ali nekomu – ali je to bil boj proti sužnjelastništvu, rasni diskriminaciji, turškim vpadom … Orodja in metode političnega boja za oblast danes niso zelo drugačne, za marsikatero politično skupino je še vedno najlažji način najti skupnega navideznega sovražnika, proti kateremu se borijo in pri tem sami sebe pogosto prikazujejo kot viteza na belem konju.

Madžarska in madžarski predsednik vlade nista nikakršna sovražnika Slovenije in slovenskega naroda, kot nekateri to želijo prikazati. S številnimi dejanji, tudi v času epidemije, ko je bila Madžarska ena prvih držav, ki je Sloveniji darovala zaščitno opremo, Madžarska dokazuje, da si želi s Slovenijo korektnega, partnerskega odnosa, ki bo prinašal razvoj in številne priložnosti ljudem v obeh državah.

Kako ocenjujete akcije, ki so proti Madžarski uperjene iz Slovenije? (Nedavno je Tanja Fajon »izsilila« razpravo v Evropskem parlamentu o madžarskih vlaganjih v medije v Sloveniji in Makedoniji …)

Dejanja, ki jih posamezniki iz Slovenije uperjajo proti Madžarski v širšem evropskem prostoru, so del političnega boja za oblast, ki poteka v Sloveniji, trenutno še veliko bolj intenzivno kot sicer.

Kaj pa Madžarske investicije v Sloveniji na splošno? (Mediji, 2. tir, vlaganja v Prekmurju)… Vidite v tem tveganje za »ozemeljske težnje« po ozemljih, ki so pred 100 leti pripadale Ogrski polovici Habsburške monarhije, kot to občasno izpostavljajo na slovenski levici? Zakaj (oz. zakaj ne)?

Slovenija je država, ki je dokaj odprta za investicije iz drugih držav – glavno slovensko letališče Brnik je v nemški lasti, velik del gospodarstva pa v ameriški, hrvaški, srbski, ruski lasti. Gledajoč iz tega vidika bi lahko rekli, da je problematiziranje investicij zgolj ene države v Sloveniji dokaj nepošteno in nediplomatsko in dokaz več, da gre pri problematiziranju odnosa Slovenije z Madžarsko le za orodje boja političnih strank za oblast. Tako kot vsaka druga država mora imeti tudi Madžarska možnost in priložnost za investicije v Sloveniji, tako kot ima Slovenija možnosti in priložnosti za investicije na Madžarskem.

Investicije ene države v drugi državi so običajna praksa sodobnega mednarodnega gospodarskega sodelovanja med državami in nikakor ne pomenijo nobenih ozemeljskih teženj. Prepričan sem, da se vse evropske države zavedajo, da so meje njihovega ozemlja bolj ali manj določene. Nekaj je sicer še odprtih vprašanj znotraj EU.

Problematiziranje investicij zgolj ene države v Sloveniji je dokaj nepošteno in nediplomatsko ter dokaz več, da gre pri problematiziranju odnosa Slovenije z Madžarsko le za orodje boja političnih strank za oblast

Kaj pa politične akcije? Objave različnih zemljevidov in vključevanje imen mest v sosednjih državah na spomenik v Budimpešti so pri sosedah vzbudile precej razburjenja.

Spomenik, ki ga omenjate, prikazuje imena vseh naselij izpred 100 let, ki so skupaj s svojimi prispevki postavila državni zbor v Budimpešti. Gre za spomenik, ki obeležuje parlament. Ob otvoritvi tega spomenika je predsednik vlade jasno povedal, da meje države ne sovpadajo z mejo, kjer živi madžarski narod. Madžarska vlada želi madžarsko skupnost podpirati, nima pa teritorialnih teženj. To je povedal tudi madžarski predsednik Ader, ko je bil pri njem na obisku slovenski predsednik Pahor.

Takih teženj tudi v notranjih krogih madžarske politike nisem slišal. Igranje na narodnostno karto pa je vedno lahko dober način za nekoga, da zbere dodatne glasove. Ozemeljskih teženj pa lahko rečem, da ni. Tudi z gospodarskega vidika Madžarska ni med največjimi vlagatelji v slovensko gospodarstvo. Ima pa v EU vsak priložnost, da vlaga. Jaz bi si želel, da bi bilo nekoč slovensko gospodarstvo tako močno, da bi vlagalo v Porabje. To bi bilo dobro tako za tamkajšnjo slovensko skupnost, kot za celotno regijo.

Stranke koalicije iz začetka mandata, ki so po odstopu Marjana Šarca pristale v opoziciji, že nekaj časa zbirajo glasove za prevzem oblasti. Po zadnjih potezah DeSUSa se vrstijo ugibanja o morebitnih prestopih. Za poslanca manjšin velja, da sta zelo nerada jeziček na tehtnici oz. 46.ti glas. Pa vendarle: Bi podprli konstruktivno nezaupnico proti Janezu Janši, če bi prišlo do glasovanja o njej? Bi podprli Karla Erjavca za mandatarja? Lahko računa na vaš glas pri štetju do 46?

Sam sem mnenja, da je rušenje in sestavljanje vlad v Sloveniji pravica in odgovornost političnih strank, ki nato tudi podpisujejo koalicijsko pogodbo, sestavljajo ministrsko ekipo, imenujejo ljudi na ključne položaje v državi. Sam sem se v teh dveh letih mojega poslanskega mandata  (tako pod Šarčevo kot Janševo vlado) trudil, da sem konstruktivno sodeloval z vsako vlado, saj sem prepričan, da le tako lahko zagotovim uresničevanje dobrih projektov za madžarsko narodno skupnost, celotno Prekmurje in Slovenijo.

Ali to pomeni, da zaenkrat sodelujete z aktualno vlado in nezaupnice proti njej ne bi podprli?

Z vsako vlado želiva poslanca narodnih skupnosti sodelovati, politično pa se ne opredeljujeva, ker meniva, da je tako najbolje za manjšini. Lani decembra sva denimo poslanca manjšin potrdila ministrico Mlinarjevo, ker nisva videla smisla v tem, da bi katerokoli vlado rušila. Ne želiva postavljati vlade, še manj pa rušiti.

Bi podprli koalicijo KUL, če bi imela brez vas že 46 glasov?

V primerih zadnjih dveh vlad sta nas mandatarja, ko sta zbrala večino, poiskala in ponudila sodelovanje. To je parlamentarna praksa v Sloveniji. Če bo do tega prišlo, se bomo tudi temu primerno odzvali.

Kako sicer gledate na delovanje aktualne vlade? V čem ste zadovoljni, kaj vas moti?

Delovanje aktualne vlade je v marsičem zaradi epidemije drugačno, kot je bilo delovanje vseh prejšnjih vlad. Vsakodnevno prihajajo številni novi izzivi, s katerimi se kot država spopadamo prvič in ki terjajo hitre odločitve. Včasih so le-te optimalne, včasih bi lahko bile bolj izpopolnjene, a sem prepričan, da so vse sprejete z najboljšimi nameni v korist vseh prebivalcev Slovenije.

Zadnje tedne v Sloveniji opažamo nekakšno histerijo, od nasilnih protestov, vandalizma, do groženj s smrtjo. Kako doživljate trenutne politične razmere?

Leto 2020 je bilo za vse zahtevno leto. Z epidemijo koronavirusa smo se znašli v situaciji, ko so se čez noč spremenile naše življenjske navade, ko smo se za obvarovanje življenj morali marsičemu odpovedati, storiti drugače. Težko se je bilo odpovedati druženju s sorodniki in prijatelji, sprejeti ukrep gibanja znotraj lastne občine, soočiti smo se morali z zaprtjem gostiln, frizerskih salonov in drugih dejavnosti, ki so nam bile vedno na dosegu roke.

Številni so ostali brez zaposlitve, številni podjetniki na robu preživetja, šolarji so se šolali na daljavo in številni delali od doma. Vsak od nas je spremembo življenjskih navad čutil na svoj način. Marsikomu je nova situacija pomenila tudi globoko duševno stisko, ki jo posamezniki izražajo na različne načine. Nekateri zadržujejo stisko v sebi, drugi jo z različnimi neprimernimi in celo kaznivimi dejanji usmerjajo navzven, do drugih in skupnosti.

Kot skupnost si pred tem ne smemo zatiskati oči, temveč iskati načine, da se kot posamezniki in skupnost tudi z psihološkega vidika uspešno spopademo z nastalo situacijo. Pomembno je, da med svojimi bližjimi prepoznamo morebitne stiske ter namenimo več časa pogovoru z tako osebo. Ne gre zgolj za zdravstveno ali gospodarsko preizkušnjo, gre tudi za psihološko preizkušnjo naše generacije.