Evropski zeleni cilji: Kako jih bomo prenesli v prakso?

vir: Pixabay

Evropska komisija bo spodbujala prakse zelenega kmetijstva, kot sta pogozdovanje in ohranjanje tal, hkrati pa bo določila pravila za opredelitev dejavnosti, ki “nedvoumno odstranjujejo ogljik iz ozračja” izhaja iz osnutkov za zdaj še neuradne strategije EU o ogljiku, ki sta jo pridobila francoska novičarska stran Contexte in portal EURACTIV. Z njo želi unija prispevati k podnebnim prizadevanjem za odstranitev ogljikovega dioksida iz ozračja in “utreti pot politiki negativnih emisij v prihodnosti”.

Usmeritev strategije v veliki meri sledi Evropskemu podnebnemu zakonu, ki je bil sprejet v začetku letošnjega leta in zahteva, da se vse emisije ogljika uravnotežijo z njegovimi odstranitvami iz ozračja.

To je po mnenju Komisije mogoče storiti tako z naravnimi rešitvami, ki temeljijo na delovanju ekosistema, kot z industrijskimi rešitvami, ki temeljijo na zajemanju in dolgoročnem shranjevanju ogljika.

Toda strategija Evropske komisije, ki naj bi luč sveta uradno ugledala 14. decembra, je že deležna številnih kritik. Te večinoma prihajajo iz vrst okoljskih aktivistov, ki izpostavljajo prizadevanja naftnih in plinskih podjetij, da bi se izognila svoji odgovornosti pri zmanjševanju emisij. Toda po drugi strani zagovorniki takšnega pristopa poudarjajo, da bo del emisij iz industrije in kmetijstva preprosto nemogoče odstraniti. Z njimi se bo torej potrebno spopasti na druge načine.

Kako bi EU zmanjšala težavne izpuste

Del rešitve se po mnenju komisije skriva v načinu kmetovanja, pri katerem so lastniki zemljišč nagrajeni za zelene kmetijske prakse, ki zajemajo ogljikov dioksid oziroma izpuste le tega v ozračje. Komisija si prizadeva tudi, da bi fosilna goriva nadomestili s spodbujanjem uporabe lesa v gradbenem sektorju in s proizvodnjo električne energije s pomočjo biomase v kombinaciji s sistemi za zajemanje in shranjevanje ogljika (BECCS), s katerimi bi zajeli te emisije.

Toda takšnih rešitev, ki temeljijo na izkoriščanju naravnih virov, ni mogoče širiti v nedogled, saj so močno odvisne od naravnega prirasta biomase. Zato se vrstijo pomisleki, da bodo ob tem potrebne tudi druge ekološke rešitve, kot je zajemanje CO2 neposredno iz zraka. Takšne rešitve so po mnenju stroke bistveno ustreznejše, saj se zajem CO2 ustavi, ko drevesa posekajo, oziroma celo obrne, če jih za tem kot kurivo sežgejo.

Po mnenju strokovnjakov bi morala EU na tak način vsako leto odstraniti približno pet milijonov ton CO2 ter ga trajno shraniti.

CO2 lahko postane energetski vir

Presežni CO2 pa bi po mnenju komisije lahko odstranjevali tudi tako, da bi ga pretvarjali v metanol in druga goriva ter kot surovino za proizvodnjo kemikalij, plastike in goriv. Po načrtih iz strategije naj bi bilo tako leta 2030 kar 30 % ogljika, uporabljenega v kemični in plastični industriji, pridobljenega iz nefosilnih virov.

Ves sistem pa naj bi temeljil na modelu popolne preglednosti in naj bi dopolnil obstoječo shemo EU za trgovanje z emisijami, ki trenutno zajema emisije iz velikih industrijskih obratov. Vse te rešitve naj bi bile podprte tudi s strogimi zahtevami glede spremljanja, poročanja in preverjanja, s katerimi bi zagotovili trajno skladiščenje ogljika.

V okviru tega namerava Evropska komisija postaviti tudi sistem certificiranja, ta naj bi bil predstavljen naslednje leto in naj bi kasneje služil tudi kot osnova za mednarodne standarde.

Prenova sistema bo zelo draga

Toda še preden je bila nova evropska strategija sploh predstavljena, je že deležna številnih kritik. Te se nanašajo na to, da so sheme okoljske izravnave pogosto sporne, saj podjetjem omogočajo, da še naprej onesnažujejo in računajo na to, da bodo njihove emisije izničili z umiki drugje. Spet drugi opozarjajo, da so prakse, kot je zajem ogljikovega dioksida in njegovo skladiščenje izjemno drage. Obenem pa skladišč za presežni ogljikov dioksid trenutno še nimamo in v njih nikakor ne bi mogli shraniti 5 milijonov ton CO2 letno.

To potrjuje tudi današnje poročilo PFPI (Partnership for Policy Integrity), ki pravi, da načrti EU za dosego ničelnih neto emisij do leta 2050 temeljijo na “nerealnih predpostavkah” glede odstranjevanja ogljika.

Problematično je tudi to, da bi na ravni unije porabili ogromno denarja za izkoriščanje energije biomase in kasnejši zajem ogljika, medtem ko imamo na dlani mnogo čistejšo rešitev. To je ustavitev krčenja gozdov in rabe energije biomase.

Nemčija se ne želi premisliti glede jedrskih elektrarn

Strokovnjake ob tem bega tudi dejstvo, da Nemčija še naprej vztraja pri tem, da bo zaprla svoje jedrske elektrarne, in to še pred zaprtjem termoelektrarn na premog. Ob izpadu elektrike iz obnovljivih virov se bo tako zgodilo, da bo Nemčija vso svojo preostalo energijo morala pridobivati bodisi iz premoga bodisi iz zemeljskega plina, kar močno slabša njen ogljični odtis.

http://

Vendar je ob obstoječih političnih razmerjih v Nemčiji jasno, da se stališča tamkajšnje vlade ne bodo spremenila, temveč bodo verjetno postala le še bolj radikalna. Težava pa je v tem, da se izpusti toplogrednih plinov ob takšni strategiji ne bodo zmanjšali.

Zato bo Evropska komisija v prihajajočem delegiranem aktu najverjetneje predlagala, da bodo tudi jedrske in plinske elektrarne del zelene evropske taksonomije. To sicer nemških stališč prav gotovo ne bo spremenilo, lahko pa povzroči, da se na to pot ne bodo podale tudi druge članice unije.

Jedrska energija sicer velja za vir električne energije z najmanj izpusti CO2 na pridobljeno kilovatno uro, saj so ti primerljivi z vetrnimi elektrarnami. Pri elektrarnah na zemeljski plin, ki naj bi v Evropi nadomestile še bolj umazane termoelektrarne na premog, je stopnja izpustov namreč kar dvajsetkrat višja.

 

 

 

 

9 komentarjev

    • Da bo brez CO2 Zemlja mrtev planet kot Mars? Ravno obratno: na Marsu 95% atmosfere predstavlja CO2, pa ne bi rekel, da so “rastline” tam ravno vesele, kajne?
      Težava pa je v tem, da ljudje prek različnih dejavnosti v ozračje izpuščamo BISTVENO BISTVENO več CO2, kot so ga rastline na Zemlji zmožne porabiti pri fotosintezi. In tudi če naresimo tako radikalne ukrepe, da npr. takoj danes zapremo vso industrijo (pa tega ne bomo storili), bomo še vedno oddajali dovolj CO2 na drugačen način (npr. z dihanjem), da bodo rastline še vedno izvajale fotosintezo. Tako da nas upravičeno veliko bolj skrbi preveč izpustov CO2.

  1. Nemčija si ne bo premislila? Ko bo ostala brez potrebne energije, bo Nemčija tako kot tisti, ki se znajde brez vode v puščavi na smrt žejen. Za vodo bi tudi ubijal…

    Ves ta donkihotski boj proti podnebnim spremembam nas pelje v večjo katastrofo kot podnebne spremembe, na katere ima človeštvo zanemarljiv učinek.

  2. Ko se bodo GLASNI Okoljevarstveniki, skupaj z Greto, spet vozili v kočijah s konjsko vprego, potem jih bom jemala resno.
    Toda, dokler se ti vozijo z letali in avtomobili, se pravzaprav delajo norca, ko govorijo o nepotrebnih iizpustih v ozračje.

    Tovarne so premeščali iz Evrope na Kitajsko, da bomo mi imeli čistejši zrak. Toda emisije, iz Kitajske pripotujejo tudi k nam. Zakaj bi samo Evropa imela ostrejše standarde. Naj bodo zakoni enaki po CELEM SVETU!

    Tako, kot nafta, tudi plastika onesnažuje okolje. Mislim, da bo še najmanj škode, če prvo ukinemo vso PLASTIKO.

    Pa tudi to morajo okoljevarstveniki vedeti, da so dolžni zaščititi tudi kmeta in njegovo dejavnost. Kajti EDINO KMET, proizvaja HRANO in neguje gozdove.
    Do sedaj pa ščitijo bolj divje prašiče, volkove in medvede, ki delajo kmetijstvu veliko škodo, kot da bi ščitili KMETIJO in kmeta samega.

  3. Malo naivno vprašanje: zakon o neuničljivosti materije pravi, da se materije ne da uničiti.Zemlje je toliko,kot je. Izgubiva atmosfero v vesolju. Iz vesolja pa dobiva dodatno maso meteoritov, meteorjev in še česa, kar pada na zemljo.
    Po tej bilanci pa je CO2 konstanrta. Toliko ga je, kot ga je. Tisti fosilni CO2 nekoč ni bil fosilni. Bil je v naravi, v zraku in rastlinah. Torej je bil sestavnidel zemje. Sedaj pa je naekrat problem. Ko je bil, je bilo na zemlji življenjje, sedaj pa bi naj CO2 življnje ogrožal. Po zakonu evolucije se življjenje poraja in izumira. Ostajajo le tisti, ki se razmeram prilagodijo.
    Vprašam, ali so v Glasgowu speejeli kakpen sklep, o prilagoditvi?

    • Žal ne poznate osnov kemije. Količina CO2 ni konstanta. Bi pa lahko poenostavljeno rekli, da je konstanta število atomov ogljika (C) in kisika (O), ki ga CO2 vsebuje. Glede teh ogljikovih atomov pa niti približno ni nujno, da so vsebovani v CO2, pač pa se lahko pojavljajo v drugih snoveh, ki ne prispevajo toliko k segrevanju ozračja (npr. v obliki celuloze, torej lesa). Jih je pa seveda tja potrebno pretvoriti – mi pa pospešeno počnemo ravno obratno, pri čemer ogljik v ogljikovodikih (fosilnih gorivih) in njihovih derivatih z gorenjem pretvarjamo v CO2, pri čemer delež CO2 v ozračju narašča. Če pa bi nasprotno delež CO2 z zdajšnjih 0,04 % v ozračju spravili na 0,03 %, bi storili že skoraj vse.

  4. Zadeve glede zelenih energetskih ciljev sploh niso tako preproste.

    Poglejte samo naslov te novičke: ‘Prodor mrzlega zraka na zahodu Evrope je poslal borzne cene elektrike v nebo’ (https://oe.finance.si/8983467/Prodor-mrzlega-zraka-na-zahodu-Evrope-je-poslal-borzne-cene-elektrike-v-nebo?src=live)

    Težava je, da o energetiki premalo razglabljajo in odločajo inženirji, glavno besedo pa imajo prepogosto družboslovci.Se pa zdi, da se evropski vladajoči politični razred pripravlja, da bo na plebs prevalil visoke cene energije ter energentov, s tem omejil mobilnost in kvaliteto življenja srednjemu razredu, ter jih prepričal, da morajo žrtvovati svojo osebno svobodo za višje cilje ohranitve planeta.

    Npr. predstavljajte si, da ljudje ne bodo tiho, ko bodo samooklicani elitneži švigali sem in tja v svojih električnih avtomobilih, navadnim ljudem pa ostane nezanesljivi javni promet. Ali pa, ko bodo plačila položnic za energijo pobrala velik del družinskega proračuna, posameznik pa ne bo imel na izbiro možnosti izbrati cenejših virov. Sicer veliko mladih je naklonjenih t.i. “zelenemu” “prehodu” a preko pojavov raznih rumenih jopičev vidimo, da ne bo šlo tako zlahka….

Komentiraj