Evropski parlamentarci bi radi zaščitili iraške kristjane in jim po padcu Mosula omogočili avtonomijo
Evropski parlament je z veliko večino sprejel resolucijo, s katero želijo zaščititi verske manjšine, med drugim kristjane in jazide v Iraku, piše Christian Today.
Zagotovili bi jim možnost formiranja avtonomne pokrajine ter nudili mednarodno podporo, da se politično in varnostno reorganizirajo.
Največja politična skupina znotraj Evropskega parlamenta Evropska ljudska stranka (EPP) je predlagala skupno pobudo za resolucijo v Iraku, ki bi se začela izvajati takoj, ko bo Mosul izven oblasti islamske države. Resolucijo so sprejeli s presenetljivo večino: 488 glasov za, 11 proti, 100 se jih je vzdržalo.
Pobuda poudarja "drakonski režim islamske države v Mosulu", ki je zadnja velika utrdba džihadistov v Iraku. Opozorili so, da tisti, ki jim je uspelo zbežati iz mesta, poročajo, da ljudje stradajo in si obupno želijo na svobodo. Strogo obsoja masovne usmrtitve s strani islamske države.
Pobuda poleg tega področje Niniv, Tal Afarja in Sindžarja opredeljuje kot starodavno domovino kristjanov, jazidov, sunitskih in šiitskih Arabcev, Kurdov, Turkmenov, Jarsanistov in drugih, ki so stoletja živeli v duhu splošnega pluralizma, stabilnosti in sodelovanja, kljub zunanjim napadom. Ta idila je trajala vse do začetka 21. stoletja.
Pred invazijo Iraka leta 2003 je v državi živelo več kot 1,5 milijona kristjanov. Zdaj se ocenjuje, da jih je ostalo zgolj kakšnih 200.000. "Izkoreninjenje teh manjšin v regiji bo imelo učinek destabilizacije," piše resolucija. Članice EU morajo za vse, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino ali pa so jih prisilno premestili, zagotoviti možnost vrnitve v domovino, takoj ko bo mogoče, še pišejo v pobudi.
125. člen iraške ustave daje verskim manjšinam pravico, da živijo v svoji avtohtoni pokrajini. Pobuda članice EU prigovarja, naj ponudijo praktično in diplomatsko pomoč trajnostnem in vseobsežnem povojnem prestrukturiranju regije in možnost avtonomne pokrajine, ki bi vključevala Ninive, Sindžar in Tal Afar, kar bi omogočilo avtohtonim ljudstvom, da se tudi politično reorganizirajo.
"Prihajajoča osvoboditev Mosula je odločilen trenutek za prihodnost domorodnih ljudstev v Iraku," pravi Lars Adaktusson, pobudnik resolucije. "Zdaj, ko je islamska država na poti odstranitve iz Mosula, je za EU kot za druge države nujno pokazati solidarnost do manjšin in znotraj okvira iraške federalne strukture sestaviti načrt za prihodnost kristjanov, jazidov in turkmenov. To pomeni zagotovitev maksimalne regionalne avtonomije na severu Iraka za te skupine, ponuditi urjenje in varnost, podporo za lokalne varnostne sile, da bi lahko bila takšna uprava politično, družbeno in ekonomsko izvedljiva."
Čeprav resolucija ni obvezujoča, bo verskim manjšinam na Bližnjem vzhodu veliko pomenila, dodala Adaktusson. "Če želimo ohraniti krščansko dediščino in tradicije znotraj te regije, je ključno omogočiti manjšinam vrnitev v to regijo, kar brez mednarodne podpore ne bo izvedljivo."
Zagotovili bi jim možnost formiranja avtonomne pokrajine ter nudili mednarodno podporo, da se politično in varnostno reorganizirajo.
Resolucijo sprejeli z veliko večino
Največja politična skupina znotraj Evropskega parlamenta Evropska ljudska stranka (EPP) je predlagala skupno pobudo za resolucijo v Iraku, ki bi se začela izvajati takoj, ko bo Mosul izven oblasti islamske države. Resolucijo so sprejeli s presenetljivo večino: 488 glasov za, 11 proti, 100 se jih je vzdržalo.
Pobuda poudarja "drakonski režim islamske države v Mosulu", ki je zadnja velika utrdba džihadistov v Iraku. Opozorili so, da tisti, ki jim je uspelo zbežati iz mesta, poročajo, da ljudje stradajo in si obupno želijo na svobodo. Strogo obsoja masovne usmrtitve s strani islamske države.
Do 21. stoletja manjšine živele v duhu pluralizma in sodelovanja
Pobuda poleg tega področje Niniv, Tal Afarja in Sindžarja opredeljuje kot starodavno domovino kristjanov, jazidov, sunitskih in šiitskih Arabcev, Kurdov, Turkmenov, Jarsanistov in drugih, ki so stoletja živeli v duhu splošnega pluralizma, stabilnosti in sodelovanja, kljub zunanjim napadom. Ta idila je trajala vse do začetka 21. stoletja.
Pred invazijo Iraka leta 2003 je v državi živelo več kot 1,5 milijona kristjanov. Zdaj se ocenjuje, da jih je ostalo zgolj kakšnih 200.000. "Izkoreninjenje teh manjšin v regiji bo imelo učinek destabilizacije," piše resolucija. Članice EU morajo za vse, ki so bili prisiljeni zapustiti domovino ali pa so jih prisilno premestili, zagotoviti možnost vrnitve v domovino, takoj ko bo mogoče, še pišejo v pobudi.
EU spodbuja možnost avtonomne pokrajine
125. člen iraške ustave daje verskim manjšinam pravico, da živijo v svoji avtohtoni pokrajini. Pobuda članice EU prigovarja, naj ponudijo praktično in diplomatsko pomoč trajnostnem in vseobsežnem povojnem prestrukturiranju regije in možnost avtonomne pokrajine, ki bi vključevala Ninive, Sindžar in Tal Afar, kar bi omogočilo avtohtonim ljudstvom, da se tudi politično reorganizirajo.
Osvoboditev Mosula odločilen trenutek za prihodnost domorodnih ljudstev v Iraku
"Prihajajoča osvoboditev Mosula je odločilen trenutek za prihodnost domorodnih ljudstev v Iraku," pravi Lars Adaktusson, pobudnik resolucije. "Zdaj, ko je islamska država na poti odstranitve iz Mosula, je za EU kot za druge države nujno pokazati solidarnost do manjšin in znotraj okvira iraške federalne strukture sestaviti načrt za prihodnost kristjanov, jazidov in turkmenov. To pomeni zagotovitev maksimalne regionalne avtonomije na severu Iraka za te skupine, ponuditi urjenje in varnost, podporo za lokalne varnostne sile, da bi lahko bila takšna uprava politično, družbeno in ekonomsko izvedljiva."
Čeprav resolucija ni obvezujoča, bo verskim manjšinam na Bližnjem vzhodu veliko pomenila, dodala Adaktusson. "Če želimo ohraniti krščansko dediščino in tradicije znotraj te regije, je ključno omogočiti manjšinam vrnitev v to regijo, kar brez mednarodne podpore ne bo izvedljivo."
Februarja letos je Evropski parlament grozodejstva, ki jih je islamska država izvrševala nad verskimi manjšinami, kot so kristjani, jazidi in turkmeni, označil kot genocid.
Čeprav iraška ustava priznava islam kot uradno religijo, zaradi česar se ne sme uvesti zakona, ki bi nasprotoval islamskemu pravu, vseeno omogoča svobodo mišljenja, vesti, verskega prepričanja in njenega prakticiranja.
Razkrita propaganda s sliko domnevno mrtve deklice, ki je v resnici živa
Novinar Harald Doornbos, aktiven na Bližnjem vzhodu, je odkril, da dekle, ki naj bi po fotografijah z družabnih omrežij sodeč umrla med bombardiranjem vojne v Siriji, živi varno z očetom v Turčiji.
Oče Ahmad Al Dbis, prihajajoč iz vasi Kaft Nabudah na severozahodu Sirije se zahvaljuje za to, da je z njegovo hčerko vse v redu, in piše: "Bog naj blagoslovi vse sirske mučence, otroke, moške in ženske. Naj Bog zaščiti svoje otroke in olajša trpljenje."
Novinar Harald Doornbos, aktiven na Bližnjem vzhodu, je odkril, da dekle, ki naj bi po fotografijah z družabnih omrežij sodeč umrla med bombardiranjem vojne v Siriji, živi varno z očetom v Turčiji.
Oče Ahmad Al Dbis, prihajajoč iz vasi Kaft Nabudah na severozahodu Sirije se zahvaljuje za to, da je z njegovo hčerko vse v redu, in piše: "Bog naj blagoslovi vse sirske mučence, otroke, moške in ženske. Naj Bog zaščiti svoje otroke in olajša trpljenje."
Acc to many on soc media, this girl died in #Syria school bombing. But she lives in Turkey &is alive, writes father. I translated statement: pic.twitter.com/iIPCBC2ZO8
— Harald Doornbos (@HaraldDoornbos) 27 de octubre de 2016
Zadnje objave
Kam na izlet: Blejska koča, Pokljuka in Radovljica
30. 8. 2026 ob 9:00
[Duhovna misel] Kakšna skala je papež?
30. 8. 2026 ob 6:00
[Gledali smo] Prvi celovečerec o Frančišku
29. 8. 2026 ob 19:00
Otrokom je treba povedati, da šola ni namenjena zabavi; treba je delati
29. 8. 2026 ob 15:59
Kleopatra – zadnja vélika vladarica helenističnega Egipta
29. 8. 2026 ob 14:30
Edina možnost ministra Vrtovca: pravni carski rez, ki zahteva politični pogum
29. 8. 2026 ob 12:31
Sladko-kisle dušene paprike
29. 8. 2026 ob 12:00
Murska Sobota, Ptuj ali Maribor? Ministrstvo možnosti še proučuje, občine čakajo
29. 8. 2026 ob 11:18
Ekskluzivno za naročnike
Kam na izlet: Blejska koča, Pokljuka in Radovljica
30. 8. 2026 ob 9:00
[Gledali smo] Prvi celovečerec o Frančišku
29. 8. 2026 ob 19:00
Kleopatra – zadnja vélika vladarica helenističnega Egipta
29. 8. 2026 ob 14:30
Prihajajoči dogodki
AVG
30
AVG
31
Zaključni dogodek projekta premična e-dediščina
09:30 - 12:00
AVG
31
Festival Tartini: »Od Händla do galantnega stila«
19:30 - 21:00
SEP
04
Mučenci med Slovenci – 30
19:00 - 20:00
SEP
04
7. Slovenski večer v Celovcu
19:00 - 22:00
0 komentarjev
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.