Evropski parlament je posvojil razstavo, ki jo je črtalo Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Aste Vrečko iz Levice
Razstavo Pod Macesnovo gorico – Slovenski Katin, ki jo je slovenska oblast skušala cenzurirati, so danes slovesno odprli v Evropskem parlamentu. A tudi tukaj ni šlo brez zapletov, saj sta bila tik pred odprtjem cenzurirana dva panoja.
Razstavo, ki prikazuje podrobnosti o žrtvah iz istoimenskega brezna v Kočevskem rogu, si je ogledala tudi predsednica Evropskega parlamenta, ki se je ob tem vprašala, kako to, da se Slovenci s tem vprašanjem soočamo šele tako pozno. Žrtve ene najhujših državljanskih vojn 20. stoletja so tako dobile mesto v evropski zavesti. Dolgo pričakovana razstava je po spletu naključij tako tudi nadaljevanje peticije dr. Mitje Ferenca, ki jo je Evropski parlament sprejel februarja.
Razstavo Ljubljana zavrnila, Bruselj sprejel
Razstava, ki jo je Ministrstvo za kulturo črtalo iz programa Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije kot vsebinsko in strokovno neprimerno, je posvojil Evropski parlament, kjer je ta teden na voljo za ogled. Danes je potekala tudi njena slovesna otvoritev.
Evropski poslanci in obiskovalci parlamenta si tako lahko ogledajo podrobnosti glede izkopa 3.450 žrtev iz brezna pod Macesnovo gorico ter usodo njihovih žrtev. Med prvimi sta si jo je danes ogledala tudi predsednik Evropske ljudske stranke Manfred Weber in predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola. Slednja je avtorja razstave dr. Jožeta Dežmana ob ogledu presenečeno vprašala, kako je mogoče, da smo v Sloveniji te žrtve izkopali šele leta 2022.

Tudi če uideš sodbi pravice, ne uideš sodbi resnice
Razstavo je otvorila evropska poslanka Romana Tomc, ki je tudi med odgovornimi za to, da je razstava sploh prišla na Evropski parket. Čeprav je bila načrtovana že nekaj časa, je zaradi epidemije in posledičnega zaprtja institucij prišlo tudi do zamikov pri aktivnostih, kot so razstave, tako da po spletu okoliščin razstava odlično sovpada s peticijo, ki jo je pred dvema mesecema, prav tako na predlog Tomčeve, sprejel Evropski parlament. Odprtja so se udeležili še preostali slovenski poslanci iz Evropske ljudske stranke Milan Zver, Franc Bogovič in Ljudmila Novak.

Ob odprtju je Tomčeva poudarila, da gre za priložnost, »da so glasovi žrtev in njihovih družin slišani v instituciji, ki je steber demokracije in varuh človekovih pravic«. Evropski parlament je sicer komunizem kot tiranski režim že obsodil, »a med Slovenci grozote komunizma režejo še posebej globoko,« opozarja Tomčeva in doda, da »mnogi še vedno čakajo pošten zaključek, mnogi ljudje pa še vedno ne vedo, kje so pokopani njihovi svojci«. Opozorila je še, da v Sloveniji nekateri še vedno slavijo komunizem in njegove simbole ter zanikajo pravico do groba.
Avtor razstave Dežman je ob odprtju poudaril, da je ta razstava dejanje upora proti titofilnim konservativcem, ki skušajo preprečiti razpad tabujev laži in mitomanije titoizma in še vedno cenzurirajo to obdobje zgodovine. »Mislili so, da bodo lahko okrog prinesli zgodovino,« pove Dežman, a doda, da tudi »če uideš sodbi pravice, ne uideš sodbi resnice«.
Ob tem opozori na dejanja aktualne slovenske oblasti, ki je »dala z državnimi častmi pokopati načelnika komunistične tajne politične policije, ministrica za kulturo je slavila ustanovitev stalinistične Komunistične partije Slovenije, Vlada RS je ukinila dan spomina na žrtve komunizma in Muzej slovenske osamosvojitve«. Izpostavi tudi podporo Zoranu Jankoviću, ki preprečuje pokop nedolžnih žrtev, ter dejstvo, da je država v neskladju sama s sabo, saj preprečuje prikaz rezultatov raziskovanja, za katerega je namenila 2 milijona evrov (celoten postopek izkopa in raziskave žrtev).
Njegova razstava tako razkriva najbolj varovano skrivnost komunistične Jugoslavije. Nikjer drugje namreč niso deset let po zločinu dodatno razstrelili 3.000 kubičnih metrov skalovja kot prav pod Macesnovo gorico, da bi prikrili zločin.

Dežman: Renesansa spomina na to obdobje šele prihaja
Razstava je poimenovana tudi Slovenski Katin po Katinskem gozdu, kjer je sovjetska rdeča armada pobijala Poljake. Med narodi nekdanje Jugoslavije je namreč število žrtev med drugo svetovno vojno v odstotkih primerljivo z najhujšimi državljanskimi vojnami, kot sta španska in ameriška, zločini iz tega časa pa so najhujši zločini v zgodovini teh narodov. Za primerjavo, zgolj žrtve brezna pod Macesnovo gorico v narodu predstavljajo enak delež prebivalstva, kot če bi pobili 80.000 Poljakov, opozori Dežman.
Vseh žrtev med državljansko vojno je bilo samo v Sloveniji približno 30.000 oz. 2 % prebivalstva, za 80 % izmed njih so odgovorni komunisti. V svojem govoru je še dodal, da komunizem vendarle izgublja. Ustavno sodišče je preprečilo poimenovanje Titove ceste, za Danila Türka pa je označitev žrtev iz Barbara rova za drugorazredno temo pomenila konec politične kariere.
V izjavi za Domovino je dr. Dežman poudaril še, da je ta tema tudi za Evropo še vedno zanimiva, saj se tudi drugi narodi soočajo s podobnimi težavami. Španija je po njegovi oceni v podobni fazi kot Slovenija, Grčija si pred svojo državljansko vojno še vedno zatiska oči. »Mi imamo znanstveno divizijo, ki temu projektu zagotavlja zdravo pamet. Ni treba, da nas zanaša v verske kategorije. Ljudem, ki resnice nočejo videti, pa lahko rečemo samo, da to obžalujemo in da je njihova vera napačna.«
Glede na izkušnjo prve svetovne vojne, kjer smo ob njeni stoti obletnici doživeli pravo renesanso spomina na to obdobje, Dežman pričakuje nekaj podobnega tudi ob stoti obletnici druge svetovne vojne.

Ni šlo povsem brez cenzure
Kljub temu da je Evropski parlament sprejel peticijo in še vedno čaka pojasnila slovenske vlade glede ukinitve dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja, pa povsem brez cenzure ni šlo. Po postavitvi so morali avtorji odstraniti dva panoja s fotografijo kosti in pokopa žrtev iz Barbara rova ter z opisom dejanj aktualne oblasti v nasprotju z evropskimi vrednotami.
Celotna razstava je sicer v slovenščini na voljo za ogled tudi v Zavodu sv. Stanislava in vključuje tudi v Evropi cenzurirane panoje.

Izbrano za naročnike
Zadnje objave

Za ustavno večino razuma v prihodnjem mandatu

(Jugo)nostalgija

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi

Iz Ljubljane z ljubeznijo

Branje kot navada in razvada
Ekskluzivno za naročnike

Drsanje

Mate čaj kot zdrava alternativa kavi

Iz Ljubljane z ljubeznijo
Prihajajoči dogodki
Odtisni svoj grb (počitniška ustvarjalnica za otroke)
Mladen Bogić: Porečanka (muzejsko predavanje)
POTOHODCI: Goriški camino - peš od Ogleja do Svete Gore
Video objave
Izbor urednika

Trump ukinja ameriški denar tudi za slovenske nevladnike in leve politične aktiviste

Pozabljeni Slovenci - Benedikt Kuripečič

28 komentarjev
MEFISTO
Johanove misli bi bile kaj vredne samo pod pogojem, če bi pri sebi razčisti, koliko je bilo v letih 1941 do 1945 narodno oavobodilnega boja in koliko zločinske bolševistične komunistične revolucije.
Glede na to, da je nemški okupator v Sloveniji bolj ali manj nedotaknjen dočakal kapitulacijo ter konec vojne in da bi se zastran partizanov lahko do sodnega dne sončil v Sloveniji, opozozarja na to, da je pri nas le imela prednost revolucija. Tudi občasni manjši spopadi z Nemci so imeli revolucionarni karakter, saj si bili sprovocirani zaradi pričakovanega maščevanja nad nedolžnimi žrtvami, ki so bile kolateralna škoda revolucije.
Zaradi občudovanja Johanove modrosti pa si ga ne drznem blamirati z vprašnjem, ali zna našteti, ne tri, temveč vsaj eno zmagoslavno partizansko bitko, ki bi merila na to, da so bili partizani res zmagovalci druge svetovne vojne na Slovenkem. Tudi vprašanje, zakaj so se slovenski ljudje bolj bali partizanov kot okupatorjevih vojakov, bi ostalo berz odgovora in pojasnila.
Oborožen upor proti zločinski partiji, ki je okupacijo zlorabila za krvavo revolucijo, je torej seveda bila najvišja dolžnost in čast vsakega slovenskega poštenjaka ter domoljuba.
Peter Klepec
Tako je!
Tehnicol
Vedeli ti bodo povedati da je bila dražgoška ''bitka'' tam na nivoju izkrcanja v Normandiji...
MEFISTO
Tehnicol, zakaj si lažgoško bitko primerjal z iskrcanjem v Nomandiji?! Zdaj bo Johan širil obtožbe na račun zaveznikov in zavajal, da bi morali zaradi lažgoške epopeje tudi slovenske partizane, če jih je še kaj, vabiti na normandijske slovesnosti.
Johan
Ne vem, če ti je znano, ampak celotna armada skupina E, ki se je umikala z Balkana, je orožje položila na naših tleh. To so pozdravili, spoštujejo in častijo tudi zavezniki po Evropi. Spet smo blizu tistih datumov, ko ti in tvoji kar teden dni slavite "Dneve zmagovitega poraza". Vsa resnica in usoda konca II. svetovne vojne je zgoščena na tem ubogem koščku zemlje od Drave in Boroveljskega mostu, čez Teharje in Hrastnik, do Črnega groba in Macesnove gorice. Ve se kako klavrno se je končalo zadnje, povojno junaštvo, za katerega je bilo pričakovati pravično plačilo. Saj sem ti že povedal, da je meni (in Bogu) všečno spoznanje o ljudskem (in Božji) srdu, ki se zgrne na tiste, ki so tako ali drugače zamočili. Prav ljudski srd, ki ga menda tudi ti razumeš, je najpogosteje gonilo družbenih prevratov in tudi takšnih obračunov, ki so se poravnavali še po koncu tiste, krvave vojne. Ko pa me ravno sprašuješ o zmagah, ti jih ne bom našteval, ker jih je preveč. Sam sem dokaz takšnih zmag, saj sta bila zmagovalca oče in mati, ki sta preživela nacistična uničevalna taborišča. Kako sta prišla v kremplje nacistov sta imela povedati dovolj, da mi je dandanes vse jasno, bi pa najbrž, k njunim zgodbami lahko kaj dodali tudi sokrajani, far in cerkovnik, ki so se morda, kot nedolžni in kot žrtve komunističnega terorja znašli "pod Macesnovo gorico". Dovolj je bilo zmag, zadoščenja in dokazovanja, da zmoremo opraviti s sovragom in tudi z njegovimi slugami in pomagači. In - uspelo nam je. Tudi odmev razstave, ki jo povzdigujete, bo zanesljivo zamrl. Zagotovo še pred obletnicami "zmagovitih porazov". Evropa in mi z njo, pa bomo slavili Dan zmage. Da, Triumf, čeprav se je neka ostarela Možinova gospa zmrdovzla nad izrazom. "Le hlapci tulijo ponižno in lajajo, da nas je malo..." in, da se ni bilo vredno upreti okupatorjem, ker nas bodo tako in tako osvobodili zavezniki (kakor ugotavlja bistri in razgledani nejo). P. S.: Evroposlanci že dobivajo dodatna pojasnila za dopolnitev slovenske desničarske predstavitve zgodbe o Macesnovi gorici.
Kraševka
Žalostno je, da ZZB še danes raja na "grobovih", saj slavi in praznuje tam, kjer je bilo pobitih veliko partizanov in domačinov. Vem, da je bil na Krasu primer (pa ga nihče ne praznije), ko so partizani (v večini zavedni Primorci, ki so se po razpadu ITALIJANASKE vojske vrnili domov na Kras) - tedaj RAZOROŽILI - cca 80 karabinerjev in se z njimi (Primorci so znali italijansko) POGODILI, da če odložijo orožje, se lahko vrnejo (tako, kot so se oni sami) domov. Res Italijani so vse orožje pustili partizanom, pa še prevozna sredsta, skupaj s kamionom. Partizani so tako postali bogatejši za orožje - ne da bi kdorkoli izgubil življenje. Zakaj takih primer ZZB ne poveličuje? Zato ker častijo le POBOJE!!! Nič dobrega ne more pričakovati narod, če vodilni poveličujejo zločin!!!
Johan
To, da so se ljudje bolj bali partizanov je vsekakor desničarsko-kolaborantska izmišljotina. Drži le v tistem delo, ko so domači lahko pričakovali, da se bodo partizani ali tereni ob rekvizicijah najprej oglasili tam, kjer je bilo potebno pobrati "partizanski davek". To je bila, kakor veš, dajatev, ki so jo, hočeš nočeš, morale prispevati domačije, ki so imele sina(-ove) v beli, plavi in kasneje domobranski gardi. Ni kaj, domovinsko pošteno!
nejo
Johan, besa zmagovalcev ni bilo!!!.Kolaboracije ni bilo!!!
V vseh komunističnih revolucijah komunisti kot zmagovalci, vedno pobijejo večino nasprotnikov in to zato, da bo čimmanj ljudi, ki bi nasprotovali komunističnemu režimu.
Že večkrat sem napisal. Še enkrat: komunisti so v Ljubljanski pokrajini pobili preko 1000 ljudi, tudi majhne otroke. Šele potem se je dvignil upor proti partizanom. Če bi meni partizani ubili koga iz družine (povsem po nedolžnem), TAKOJ VZAMEM IZ ROK UKUPATORJA PUŠKO IN SE ZAČNEM BORITI PROTI PARTIZANOM. Na žalost je točno to dejanje bilo glavni namen komunistov. Izbezati ljudi, ki so proti njim.
Ne rehabilitira se "kolaboracija", marveč se odkriva komunistične zločine, ki so NEZASTARLJIVI!
Ustaštvo je nekaj povsem drugega kot naše domobranstvo ali pa kot hrvašk domobrani, ki so identični slovenskim domobrancem. Tudi politika HDZ je prizanesljiva do njih.
Ti enostavno zanemarjaš nova zgodovinska odkritja in se s tem smešiš kot nerazgledan človek. Zato piši na levih portalih, kjer te bodo spoštovali. Tukaj te ne!
Johan
Bodo ba HDZ-jevci z veseljem povzeli tvoj zagovor. Pa četniški klavci tudi. Mar res ne uvidiš, da je kolaboracija, navsezadnje le kolaboracija in udinjanje sovražniku, proti narodu v trenutku, ko mu je bilo najtežje. Poglej si datume in poklone kvizlingov s cerkvenimi na čelu, tistim, od katerih so vzeli orožje, opremo in plačilo. Sicer pa kakšnemu Francozu ali pa Skandinavcu tvezi, da so kolaborantje "branili dom". Na koncu boš še trdil, da so tudi tisti, ki so nekaj mojih prednikov spravili v ITA in NEM taborišča (in ob življenja) prav tako "branili dom". Od sovaščanov, prek župnišča in farškega župana je potekala naveza "domoljubja" in tvojega - "branjenje domov". Tudi eden od obeh dedkov se ni nikoli več vrnil v "ubranjen dom". Na Silvestrovo leta 43, ga je na domu pobrala domobranska policija. Ne za to, ker je branila domove, tamveč zato, ker je bil sin med tistimi, ki so resnici branili slovenske domove. Če so pod Macesnovo gorico tudi tisti, ki so prispevali k temu, da je ostal v Dachau Macesnovo gorico, so samo poželi, kar so sejali. Ena sama velika žalost je to, da desničarji pred obličjem Evrope oživljajo dogodke zaradi katerih bi nas moralo biti sram. Prav na to sramoto spominja misel in zapis župnika in pisatelja F. S. Finžgarja. Ta, v okvirjen zapis naj bi desničarji razstavili v bruseljski palači ob pričujoči razstavi. V opomin, da se Macesnove gorice ne bi ponovile. O vsem tem, pa tudi o ukinjenem dnevu spomina sem že pisal. In še bom. Iz spoštovanja do tistih žrtev bratomorne vojne, ki ostajajo v senci desničarske ofenzive in glasnega zagovorništva kolaboracije.
Peter Klepec
Re Johan:...Sicer pa kakšnemu Francozu ali pa Skandinavcu tvezi, da so kolaborantje "branili dom". Vi namenoma izkrivljate argumente; noben Francoz ali Skandinavec se ni rabil boriti proti revolucionarjem, narodnim sovraznikom. Sicer pa, moj ded je ravno tako bil v Dachhauu, pa to se ni razlog, da bi se jaz eventualno strinjal z revolucijo. To sta dve popolnoma loceni zadevi, ki jih je treba loceno obravnavat; srcni upam, da se bo sedaj v EU kdo zganil in zahteval, da SLO pokaze barvo.
Johan
Klepec, ti "se ne rabiš" oglašati, ker ne sodiš v krog, ki razpravlja na dostojna ravni. Da se razumemo, niti vsebinsko niti jezikovno. Pa toliko imaš povedati o tistih, na ć.
Ljubljana
Hvala in pohvala dr.Dezmanu in Romani Tomc da sta to razstavo pripravila v Bruslju !!
Ste si jo, dragi Slovenci, ze ogledali v Zavodu sv.Stanislava v Sentvidu? Do konca meseca bo ali kak dan dlje...
Slovenski mucenci prosite za nas...za Slovenijo in zdravo pamet...
Joc 52
Blamaža za vrečko in levico/dokaz, da jih je potrebno prepovedati, ker s svojimi podlimi dejanji blamirajo vse nas, vso Slovenijo
Andrej Muren
Lepo, da je bilo razstavo Pod Macesnovo gorico možno postaviti vsaj v Bruslju, če to ni dalo doma v slovenskem muzeju. Seveda je celotno dogajanje - ne samo poboji pred 79 leti, tudi današnje onemogočanje razstave s strani levih oblasti - prvovrstna sramota za Slovenijo. Naši levaki se za poštenost in čast seveda ne zmenijo, njih zanima zgolj oblast in to za vsako ceno.
Seveda se za majhno Slovenijo v svetu ljudje ne zmenijo kaj dosti, naklonjenosti pa si z opisanim početjem leva oblast tudi ni pridobila. Prav je, da takšna razstava razbija medijski monopol slovenske levice, ki je v Bruslju vedno dajal izkrivljeno sliko slovenske realnosti. To bo začetek bolj realnega zunanjega pogleda na Slovenijo.
Ljubljana
Eu in birokrati tam so vecinoma liberalne pokveke brez vrednot ! Ne bodite naivni....razstava ja, tolkli bodo pa po krscanskih in proti komi staliscih. Vsi mogoci drzijo skupaj zaradi lastnih zepov. Realen pogled na Slo ? Dajte no.
Peter Klepec
Slovenci so obcutljivi le na eno stvar: ce jih tujci ne spostujejo!
Johan
Klepec, niso jih spoštovali niti kot sodelavce, kolaborante. Saj veš, kaj je o aktualnem madežu, prav takrat menil italijanski general. Pameten, razgledan mož, ki je razumel in poznal izkušnjo kako se je v zgodovini opravilo z izdajalci. Zavrgli so jih tudi gospodarji. To je tista, desničarska značilnost: dvoličnost in prisega - s figo v žepu. Na stadionu in v JLA ob Titovi sliki...
Igor Ferluga
Čestitke, Jože Dežman in zahvala! Čestitke EPP, Čestitke tokrat vsem poslancem EPP iz Slovenije. In Manfredu Webru in Roberti Metsola. Edini, ki v Evropi kaj dobrega naredijo za demokracijo v Sloveniji, za resnico in spoštovanje človeškega dostojanstva.
Mislim, da je čas, da se zamislite nad tem in nad sabo tisti, ki tudi v Domovini v komentarjih stalno udrihate proti EPP. Levi so vas gotovo veseli.
Ljubljana
EPP...En obisk razstave pa res ni vzrok za navdusenje...
Ljubljana
Kot ce bi pusarco zaceli.hvalit zarad par izjav... Rekla.je da bo pokop pomorjenih iz Mac gorice, ja, Opeki. Kdaj bo, no, kdaj??
Peter Klepec
To je treba postaviti na ogled v Bruslju, najmanj.
Ce se tema ne bo obdrzala na povrsini in z dolocenim ciljem, je brez haska.
MEFISTO
Tale razstava utegne resno škodovati dobremu počutju mojega prijatelja Mihca od 1 do 5, ki je bil doslej prepričan, da so bili pod macesnovo Gorico izkopani posmrtni ostanki žrtev, ki jih je na grozovit način pobila slovenska desnica in Cerkev.
nejo
Mihec 1do 5 bo raje na Wikipediji bral tiste linke, ki jih je v zvezi z "NOB" objavil na tem portalu. Kdor dobro pozna zgodovino slovenske komunistične revolucije, ve, koliko zadev je na tistih linkih zamolčanih. Za Mihca 1 do 5 je pa sramotno, da pomaga k objavi nepopolne vsebine zgodovine.
Johan
No ni jih slovenska desnica in Cerkev pobila v dobesednem smislu. So pa krivi, in so vzrok in posledica za tisto, kar je zaveden, nahujskane in zlorabljene doletelo. Me pa tudi sicer prav resno zanima, koliko resnice je v tem, da je evropski parlament "posvojil razstavo", ki sama po sebi predstavlja spoštljiv spomin na pokojne, ki so bili tragična posledica in žrtv, (danes!) težko razumljivega besa zmagovalcev nad, v kolaboracijo zavedenimi nasprotniki. Tudi to bo potrebno povedati "krščanski" Evropi. Seveda pa bo evropski desnici pravo resnico težko dopovedati, da je bila ravno naša cerkev in njeni pastirji tisti, ki so v bran lastnega priviligiranega statusa v reakcionarni boj in sodelovanje z okupatorji, z zlorabo verskih čustev pognali del slovenskega naroda. Občudovanja vredna je delavnost dela naših (desničarskih) evropskih poslancev, katerih angažiranost v Bruslju je v zadnjem času zreducirala na serijo poskusov za rehabilitacijo kolaboracije na tem koščku Balkana. Zanimivo, da se še desničarska hrvaška bolj zaveda, da bi bil poskus rehabilitacije ustaštva na evropski sceni kontraproduktivno prizadevanje. Pri tem so poslancem trdna opora znani ostali sotrudniki taistih in enakih domačih prizadevanj. Dajte, tudi "moji poslanci", zastavite tam svoj in naš glas druge plati iste zgodbe. Povejte in razložite tej Evropi, ki je vendarle utemeljena na antifašizmu in antinacizmu, da v mali deželi pod Alpami še vedno častijo in povzdigujejo med vojno sodelovanje z največjim zlom zadnjih stoletij. Da v posmeh evropski demokraciji na domobranskih slovesnostih sodeluje celo eden izmed nekdanjih poslancev. V svojih prizadevanjih rehabilitacije kolaboracije poskušajo negovalci podlo in nizkotno zlorabiti tudi žrtve, ki so tragični vzrok in posledica zavedenosti v bratomorno vojno na strani okupatorja.
Igor Ferluga
Johan, rehabilitacija ustaštva je tvoj neslan izmislek. Morda bi bil čas tudi, da skušaš dojeti, da je ta Evropa, kateri smo se priključili pred desetletji, utemeljena tudi na antikomunizmu in to v enaki meri kot na antifasizmu in antinacizmu in da je bila izvedba komunistične revolucije v zavetju tuje okupacije eno najbolj zavrznih, krutih in obsodbe vrednih dogajanj v zgodovini slovenskega naroda.
Peter Klepec
Johan, temu, cemur vi tako trdovratno pravite "kolaboracija", se rece pravilno "prezivetje". Okupacija oz. prikljucitev Rajhu je bila prehodna zadeva, to je bilo jasno najmanj od 42 naprej in slo je za to kako to obdobje preziveti z najmanjso skodo. Dalec najhujsa groznja za narod je bila revolucija in proti njej se je bilo treba boriti. Proti okupaciji so lahko kaj naredili le zavezniki. Tudi OF ni naredila nic bistvenega za odpravo okupacije, okupatorji niso zaradi OFa niti en dan prej zapustili dezelo. Ce ne bi zavezniki zmagali, bi bili okupatorji se vedno tu, z ali brez OF. Dalec najbolj pomembna tema za Slovence v drugi vojni je drzavljanska vojna. In najbolj sprevrzeno je, kititi se z "zmago", ki je v resnici Slovencem prinesla najvecjo nesreco, komunizem in jih je deklasirala za sto let. Zmago nad okupatorji so prinesli Americani in Rusi, ne OF.
Kraševka
Igor Ferluga, pridružujem se Vašemu mnenju. Res smo Slovenci že med vojno imeli DVOJNO OKUPACIJO - tako Nemce in Italijane, takoj za tem pa Ruse, ki so se infiltrirali mer partizane in so na silo prevzeli oblast nad NOB in jo spremenili v boj za OBLAST KOMUNIZMA. Zato smo imeli v Sloveniji po končani vojni v maju 1945 - REVOLUVIJO. Ta je pobila več Slovencev, kot pa oba okupatorja (Nemci in Italijani) skupaj.
Johan
Praviš, da je bilo nekaj jasno že od leta 42 naprej. Tebi. Ni pa bilo tvojim jasno še maja 45, da je hudič odnesel šalo in, da je "zmagoviti poraz" že tukaj in zdaj. No, jasno je bilo pastirjem in poveljstvu, kolikor mu je uspelo rešiti kožo. Naša kane ovce pa so ostale na cedilu, ki ni bilo prav nič milostno. Končalo se je tako, kakor je bilo pričakovano in napovedano. Nekaterim je vendarle uspelo, tako kot velikemu pastirju, sicer na varno, ob tem pa v večno sramoto pred narodom in Vatikanom.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.