Evropske izkušnje z zasebnim šolstvom: kjer ga financira država, so družbene razlike najmanjše

POSLUŠAJ ČLANEK
V včerajšnji parlamentarni razpravi so poslanci levega političnega pola odklonilno stališče do državne finančne podpore zasebnemu šolstvu utemeljevali s trditvami, da vodi v elitizem, družbeno neenakost in razkroj javnega šolskega sistema.

A resne mednarodne študije, kot je študija o zasebnem šolstvu v Evropski uniji  izobraževalne mreže Eurydice, izpodbijajo pavšalna in z ideološkimi predsodki prežeta stališča poslancev šestih koalicijskih strank.

Med starimi evropskimi demokracijami prav tiste, v katerih je zasebno šolstvo zelo razvejano, hkrati pa enakopravno financirano z državnih sredstev, po Ginijevem koeficientu sodijo med družbe z najnižjo dohodkovno neenakostjo. Slednje pa ne velja za države z modelom močnega, od države finančno samostojnega zasebnega šolstva.

Tri države z največjo družbeno neenakostjo v Evropi pa imajo hkrati, ob Sloveniji, tudi najnižji delež zasebnega šolstva na stari celini. 

"Nočem odliva otrok, najprej otrok premožnejših staršev, in nočem elitizacije, niti ne maram je," so besede premiera Marjana Šarca iz včerajšnje parlamentarne razprave ob predlogu ustavne obtožbe predsednika vlade zaradi nespoštovanja Ustavne odločbe o financiranju javno veljavnega programa v zasebnih šolah.

"Ali si res želimo, da starši otrok, ki mislijo, da so boljši in več vredni, doplačujejo šolo, medtem ko drugi, ki tega denarja nimajo, niso deležni iste kvalitete izobraževanja?" je po istem kopitu svarila poslanka SAB Maša Kociper.

A tako premier Šarec kot koalicijska poslanka sta, tako po logiki stvari, kot po rezultatih mednarodnih raziskav, zašla v kontradikcijo. Podatki namreč kažejo, da ravno državno financiranje programov zasebnih šol zmanjšuje dohodkovno družbeno razslojenost in učencem ponuja enake možnosti, ob seveda bogatejši izbiri glede izobraževalnih konceptov, ki so državljanom na voljo in kar je na Zahodu vrednota, ne pa nekaj negativnega.

"Še naprej si bomo - upam, da z ostalimi člani koalicije - prizadevali za takšno socialno državo, kjer bodo imeli naši otroci ne glede na to pri kom in s kakšnim statusom se rodijo enake možnosti za izobraževanje, vsaj v osnovni šoli," je še povedala Maša Kociper. Ironično pa bi ravno 100 % financiranje zasebnih šol, ki izvajajo javno veljaven program, omogočilo, da se v zasebne šole lahko vpišejo vsi otroci, ne le tisti, katerih starši si to lahko finančno privoščijo.

Zasebne šole - rušiteljice enakosti v družbi?


In kakšno realnost kažejo številke in izkušnje iz tujine? Na lestvici dohodkovne neenakosti (Ginijev koeficient), ki jo je za leto 2016 pripravil Eurostat, se Slovenija res nahaja pri vrhu lestvice, kar pomeni, da je stopnja dohodkovne neenakosti ena izmed najnižjih v Evropi.

Vrh lestvice namreč iz očitnih razlogov krojijo bivše socialistične države. Od zahodnih demokracij brez komunistične izkušnje pa se, ob Finski, kot dohodkovno najmanj neenaki pojavita Belgija in Nizozemska.

Zanimivo pri tem je, da imata prav Belgija in Nizozemska največji delež zasebnih osnovnih šol, ki so skoraj v celoti financirane iz javnih sredstev.

Vir: Eurostat

Več državno financiranega zasebnega šolstva, bolj obogatena družba in manj neenakosti


Po podatkih raziskave Euryidice  je na Nizozemskem več kot 70 %, v Belgiji pa več kot 60 % zasebnih šol. Skoraj vse zasebne šole na Nizozemskem in v Belgiji pa so, enakopravno kot državne, financirane z javnim denarjem.

Na spletni strani nizozemske vlade lahko preberemo, da so tako javne kot zasebne šole deležne vladnega financiranja, če izpolnjujejo določene kriterije glede števila učencev in učnih obveznosti. Financiranje zasebnih šol, ki imajo drugačne pedagoške pristope ali pa so jih ustanovili zasebniki (predvsem gre v tem primeru za protestantske, katoliške, judovske in muslimanske šole), izhaja iz nizozemske ustave, ki državi nalaga, da pod določenimi pogoji financira tako zasebne kot javne šole.

Na Nizozemskem gre za podobno ureditev, kot bi jo imeli v Sloveniji, če bi država zasebnim osnovnim šolam z javno veljavnim programom tega 100% financirala.


Države z najmanj zasebnega šolstva v Evropi imajo največjo družbeno razslojenost


Na drugi strani lestvice dohodkovne neenakosti najdemo Bolgarijo, Litvo in Romunijo. Delež zasebnega šolstva je pri njih, tako kot v Sloveniji, pod 2%, pa zato niso nič manj razslojene.

Zasebne šole, ki so v celoti prepuščene financiranju zasebnikov, imajo v Evropi v Grčiji in Angliji. V obeh državah je takih šol približno 10%, na lestvici neenakosti pa je Anglija na sredini, Grčija pa na zgornji polovici, kjer je dohodkovna neenakost višja.

Zaključimo lahko torej, da v celoti javno šolstvo, kot ga poznata npr. Bolgarija in Romunija, ne prinaša nujno nizke dohodkovne neenakosti in da velik del zasebnih šol, ki se financirajo iz javnih sredstev, ne pomeni večjega razslojevanja v družbi (Belgija in Nizozemska).

Do razslojevanja pa pride, če so zasebne šole na voljo le tistim, ki zanje lahko plačajo (Anglija in Grčija).

Vabimo vas k sodelovanju v anonimni anketi o zadovoljstvu z vašim srednješolskim izobraževanjem:

V kontekstu razprav o državnem in zasebnem šolstvu, bližajočih se informativnih dni in tudi odprte razprave okrog katoliških gimnazij, vse, ki ste srednješolsko izobraževanje že končali, oziroma ga opravljate zdaj, vabimo k izpolnitvi spodnje anonimne ankete

Create your own user feedback survey

Rezultate ankete bomo na Domovini predvidoma objavili v drugem delu februarja. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike