Evropa za zeleni prehod, dokler se surovine rudari drugje po svetu

EU se zaveda, da je močno odvisna od tujih sil, kot je Kitajska, pri pridobivanju dragocenih surovin, ki jih potrebuje za svoj zeleni prehod. Za zdaj je oskrba EU s temi surovinami v veliki meri odvisna od avtokratskih režimov, zlasti od Kitajske, ki zagotavlja skoraj 98 odstotkov oskrbe EU z redkimi zemeljskimi kovinami.

Evropa želi začeti rudariti na lastnem dvorišču, da bi odpravila odvisnost od Kitajske pri surovinah, ki so ključne za zelene tehnologije, kot so baterije za električne avtomobile. Do leta 2030 naj bi po naših cestah vozilo 30 milijonov električnih avtomobilov.

Enako število baterij bo treba izdelati, pri čemer je dostop do surovin vsak dan bolj pomemben. Toda za Evropejce, ki živijo v bližini območij, bogatih z mineralnimi surovinami, odpiranje novih rudnikov, ki lahko povzročijo lokalno okoljsko škodo, ne pride v poštev.

Litij, kobalt in druge surovine

"Litij in redke kovine bodo kmalu pomembnejši od nafte in plina," je prejšnji mesec dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. "Samo naše povpraševanje po redkih kovinah se bo do leta 2030 povečalo za petkrat."

Da bi se izognili tveganju, da bi bili odrezani od trga, Bruselj pripravlja novo zakonodajo, ki naj bi bila sprejeta spomladi, da bi povečali raznolikost virov za pridobivanje teh materialov, tudi z začetkom novih rudarskih projektov.

Da pa bi zagotovil stalen dotok teh materialov in se izognil morebitnemu izsiljevanju s strani avtokratskih ponudnikov, mora blok oživiti nekatere industrijske dejavnosti, za katere njegovi okoljsko ozaveščeni prebivalci raje ne bi imeli več skrbi.

"Splošne razmere na Kitajskem so se sčasoma še poslabšale in približno 80 odstotkov vseh kritičnih surovin prihaja s Kitajske," je dejal Frank Umbach, direktor raziskav v Evropskem centru za podnebje, energijo in varnost virov na King's College London.

Akt o kritičnih surovinah

Cilj Akta o kritičnih surovinah bo predvsem opredeliti ukrepe politike, potrebne za razvoj strateških projektov za krepitev dobavnih verig EU ob ohranjanju trajnostnih enakih konkurenčnih pogojev.

Ta zakonodajni akt bo dopolnjen s sporočilom, v katerem bodo predstavljene druge pobude za spodbujanje diverzifikacije oskrbe z ukrepi s tretjimi državami, vključno s trgovino, sodelovanjem in industrijskimi strateškimi sporazumi, ki so lahko v obliki partnerstev, sektorskih sporazumov ali večstranskih pobud. Kritične surovine so bistvene za uvajanje tehnologij, ki omogočajo zeleni in digitalni prehod.

Redke kovine so na primer ključne sestavine trajnih magnetov, ki se uporabljajo za proizvodnjo vetrnih turbin, litij ali kobalt se uporabljata pri proizvodnji baterij, polisilicij pa se uporablja za polprevodnike. Pospešitev zelenega in digitalnega prehoda bo povečala evropsko in svetovno povpraševanje po teh ključnih surovinah, zato mora EU zagotoviti, da bo lahko zagotovila ključne surovine, ki jih bo potrebovala v prihodnosti.

Evropska komisija trenutno vodi javno posvetovanje do 25. novembra 2022.

Rudarjenje na domačem dvorišču

Evropska komisija se nevarnosti dobro zaveda. V okviru svojega načrta, s katerim želi preprečiti zamenjavo ene odvisnosti z drugo, si prizadeva določiti prednostne rudarske projekte znotraj Evropske unije in zagotoviti poenostavljene postopke izdaje dovoljenj ter zasebne naložbe.

Načrt podpirajo številne države, vključno z nekaterimi, ki že izvajajo rudarske projekte. Francosko-nemški dokument, ki je prejšnji mesec pozval k večjemu financiranju proizvodnje surovin v bloku, je podprlo več držav, med njimi Danska, Irska, Poljska, Grčija, Portugalska, Finska, Belgija in Romunija.

Medtem ko ima izvršni organ EU morda te države za svoje, pa bo težje prepričal lokalne prebivalce. Rudarstvo ima še vedno "umazano" podobo, je priznal evropski komisar za notranji trg Thierry Breton. Okoljevarstveniki opozarjajo, da možnost odprtja novih rudnikov v bloku lahko škoduje biotski raznovrstnosti in onesnažuje podtalnico. Lokalni prebivalci se tako zavedajo okoljske cene zelenega prehoda, ki jo trenutno plačujejo skupnosti na drugi strani sveta.

Ta kompromis se močno čuti v okrožju Jönköping na Švedskem, kjer se nahaja najbolj znano nahajališče težkih redkih zemeljskih kovin v EU, območje gozdov in kmetijskih zemljišč, imenovano Norra Kärr.

Aktivisti se že dolgo borijo proti poskusom rudarjenja na tem območju. Predlagano območje se nahaja v bližini območja Natura 2000, kar pomeni, da je zaščiteno z zakonodajo EU, in na hribu jezera Vättern, najgloblje in drugo največje švedsko jezero, ki 250.000 prebivalcem Švedske zagotavlja svežo vodo. Prihodnost rudarskega projekta ostaja negotova.

Švedski projekt še zdaleč ni edini sporni rudarski načrt v EU. Od rudnikov litija v zahodni Španiji in osrednji Portugalski do rudnika bakra v Romuniji, kjer nasprotniki odkupujejo zemljišča na razvojnem območju projekta, bi lahko kampanje ovirale poskus EU, da se izkoplje iz kitajskega monopola.

Berlin se loteva samostojne poti

Četudi si Bruselj želi evropske enotnosti zaradi nemirnih odnosov s Kitajsko, vsaj Berlin še vedno raje dela po svoje. Dejansko se je Xi, ko je potreboval Evropo na svoji strani, instinktivno obrnil na Nemčijo. Tako je bilo vsaj do trenutka, ko je Angela Merkel zapustila najvišji položaj kanclerke.

Sedanja berlinska koalicija za zdaj pošilja zmedena sporočila o tem, kako namerava urejati odnose s Xijem. Nemški kancler Olaf Scholz načrtuje potovanje na Kitajsko v začetku novembra, s seboj pa bo pripeljal poslovno delegacijo le nekaj mesecev po tem, ko je na potovanju na Japonsko poudaril, da se morajo podjetja preusmeriti iz Pekinga.

Pričakuje se tudi, da bo preglasoval šest svojih ministrstev in odobril sporni posel kitajskega državnega ladjarskega velikana za pridobitev manjšinskega deleža enega od pristanišč v Hamburgu, kjer je bil nekoč župan.

Scholzov pristop je dvignil obrvi v Bruslju, kjer je prejšnji teden svojim kolegom iz EU odločno dejal, da ne sme priti do "ločitve" od Pekinga. Scholzova koalicijska partnerica, zunanja ministrica Annalena Baerbock, je v nedavnem intervjuju za časnik Süddeutsche Zeitung napadla podjetja, ker krepijo svojo odvisnost od Kitajske. "Popolna gospodarska odvisnost, ki temelji na načelu upanja, nas naredi politično izsiljive," je dejala.