EU Sloveniji odobrila 2,5 milijarde sredstev, večina gre v zeleno in digitalno prihodnost

Uredništvo
Vir foto: pixabay
POSLUŠAJ ČLANEK
O tem, da je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen pohvalila slovenski načrt za okrevanje, smo danes že poročali. Komisija pa je nato sredstva v višini 2,5 milijarde evrov, namenjena za odpravo posledic pandemije covid-19, tudi odobrila.

Kljub temu, da so se pred kratkim pojavljali dvomi v upravičenost Slovenije do sredstev iz evropske blagajne zaradi očitkov vladi o nespoštovanju vladavine prava, namenjena sredstva niso bila zadržana. Ta teden smo pisali o tem, da skupina šestih poslancev Bundestaga in Evropskega parlamenta poziva k zamrznitvi sredstev, saj Slovenija še ni imenovala dveh delegiranih tožilcev, zaradi česar bi po njihovem mnenju lahko prihajalo do korupcije in goljufij pri koriščenju teh sredstev.

"Slovenija ni drugorazredna država"


Von der Leyenova je tako povedala, da "Slovenija mora sodelovati z evropskim javnim tožilstvom, ker mislim, da je zdaj čas, da Slovenija imenuje tožilca. In računam na premierja, da bo poslala imeni evropskemu javnemu tožilstvu kar najhitreje". Janša je odgovoril, da bosta tožilca imenovana do jeseni, če bodo vsi opravili svoje delo, do neimenovanja pa je prišlo zaradi zapletov pri postopku, ki jih bo podrobneje predstavil v petek.

https://twitter.com/EKvSloveniji/status/1410596282754756614

Predsednik vlade je sicer izjavo evropske glavne tožilke Laure Codruta Kövesi, da neimenovanje spodkopava zaupanje v nadzor nad evropskimi sredstvi v Sloveniji, označil za politične, in izpostavil dejstvo, ki ga v slovenski javnosti le malokrat slišimo: "Slovenija je suverena država, spoštovala bo lastno zakonodajo pri tem in ne glede na to, da ne sodelujejo vse države, ne sprožamo postopkov za to, da se iz tega mehanizma umaknemo."

Povedal je še: "To delajo na Švedskem, Irskem, Danskem, pa jih nihče ne obtožuje. Slovenija ni drugorazredna članica EU in na to se tisti, ki to ponavljate, počasi navadite." Tudi predsednica von der Leyenova meni, da nadzor nad porabo sredstev ni odvisen zgolj od omenjenega tožilstva, pač pa je vtkan v celoten sistem.

Načrt podpira 33 reform in 50 naložb


Načrt v vrednosti 2,5 milijarde evrov sestoji iz 1,8 milijarde nepovratnih sredstev in 705 milijonov posojil. Bruselj ocenjuje, da bi s tem denarjem do leta 2025 lahko ustvarili 6000 dodatnih deovnih mest in BDP povečali za 1,7 %. Odobrena sredstva sicer znašajo 5,4 % BDP Slovenije na trenutni letni ravni.

Slovenija bo 42 %sredstev  namenila zelenemu prehodu, 21,4 % pa digitalizaciji. Ti področji pokrivata izboljšanje sistema obnovljivih virov energije, učinkovitejši javni prevoz, spodbujanje alternativnih goriv, odpornost na podnebne spremembe, krožno gospodarstvo ter boljši izobraževalni sistem na področju digitalizacije.

Poudariti velja, da je v načrtu predvidenih 310 milijonov za podnebne spremembe s poudarkom na poplavah in popoplavnih sanacijah, 292 milijonov za nadgradnjo in digitalizacijo železniške infrastrukture, 189 milijonov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo ter 264 milijonov za posodobitev izobraževanja.

Države prejemnice bodo morale o porabi sredstev Bruslju poročati dvakrat letno, sredstva pa se bodo dodeljevala glede na dosežene ciljev oziroma mejnikov. Da bi lahko počrpala vsa namenjena sredstva, jih bo Slovenija morala izpolniti 209, s tem pa bi denar namenila za podporo 33 reformam in 50 naložbam.

 

 

 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike
Natisni Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Dubravka Šuica, evropska komisarka: Ni dobro, da je bil v Sloveniji ukinjen urad za demografijo
  • 12. 04. 2024
Evropska unija zanemarja vodno energijo in s tem povezano industrijo? Največja podjetja so prepričana v to.
  • 30. 10. 2023
Komisarka Jourova pri obisku Slovenije zlorabila svojo funkcijo. Objavljamo celotno dokumentacijo o njenih pogovorih
  • 02. 04. 2024