Ena korona epidemija, dva politična tabora, sto politikantskih mnenj, tisoče osebnih zamer

Vir foto: Facebook
Verjetno poznate rek »Dva Slovenca: tri stranke«. Prav tako obstaja pregovor: »Trije Slovenci: pevski zbor«. V času korona krize očitno bolj drži prvi.

Izredne razmere soočanja države Slovenije s trojno krizo – epidemijo koronavirusa, posledično bližajočo se svetovno recesijo ter novim pritiskom ilegalnih migracij – so spet postale kup dreka, na katerega so priletele slovenske notranjepolitične muhe. To lahko obrnemo tudi tako, da imamo Slovenci očitno talent, da veliko stvari s kregarijo uspešno spremenimo v drek ali gnoj, pa četudi imamo med nami veliko srčnih ljudi (ne moremo mimo zdravstvenega osebja, izpostavljenega trgovskega osebja v trgovinah, civilne zaščite, gasilcev, policije, vojske). Medtem, ko le-ti držijo ogrodje slovenske države skupaj, ga ščitijo pred požarom, pa nekateri pripravljajo vžigalice.



Podcast komentarja Rajka Podgorška je na voljo na koncu prispevka.





Poleg prepotrebnih zdravstvenih ukrepov, je sprejemanje nujnih zakonskih ukrepov v državi, t.i. »megakorona« zakona ter nujna razprava o uveljavitvi 37.a člena o pomoči vojske na meji, razgalilo številne družbeno-politične razpoke v državi in družbi. Sprožilec politične vojne v Sloveniji namreč ni bila korona kriza, temveč je sod smodnika predstavljal nastop tretje vlade Janeza Janše po nenadnem umiku Marjana Šarca. Priča smo nekakšni asimetrični vojni na relaciji Vlada–levi pol–mainstream mediji, ki jim korona kriza služi le kot ozadje.

Janšev pogled proti levi


Premierja Janšo so mediji sprejeli popolnoma na nož, čeprav v celotni situaciji, to mu posredno priznavajo številni bolj levo usmerjeni sodržavljani, deluje maksimalno povezovalno, politično zrelo ter preudarno. Iztegnjene roke sodelovanja daleč na levo sredino, ki se je pokazala z angažmajem Jelka Kacina in formiranjem strokovne skupine ekonomistov pod vodstvom Mateja Lahovnika, mu ne more nihče zanikati.

Vlada je po Marjanu Šarcu podedovala razsulo v državnih podsistemih, državo pa je kriza ujela s »spuščenimi gatami«. Ekipa ni imela časa za »uigravanje pred odločilno tekmo«, saj zunanje razmere narekujejo povsem drugačen način dela. Vseeno Vlada v tej situaciji deluje učinkovito, usklajeno in kar se da operativno pragmatično z jasnimi cilji. Janša je tu šel preko številnih ločnic, sestavil sredinsko ekipo in navsezadnje sprejema relativno levo usmerjene ukrepe za reševanje države. Prvi »megakorona« paket je naletel na široko odobravanje, saj je bil presenetljivo zelo širok in zajema številne ogrožene skupine. Upoštevajoč hudo časovno stisko pa Vlada pripravlja še dodatne finančne zakonske ukrepe za dodatno ublažitev situacije.
Janša je šel preko številnih ločnic, sestavil sredinsko ekipo in navsezadnje sprejema relativno levo usmerjene ukrepe za reševanje države.

A vse to ni pomembno, slovenski nov trdo levi blok v sestavi Levica-SD-SAB-LMŠ, ob neverjetno aktivni asistenci mainstream medijev vodi intenzivno vojno požgane zemlje. Ni važen virus, ni važen prihodnji spopad z gospodarsko krizo, važen je Janša in njegova odstranitev. Orodje za to ni pomembno: naj bo to medijsko napihovanje t.i. »usodnih« »napak« z maskami, osebno uporništvo proti karanteni, razširjanje neresnic glede sprejetih zakonskih ukrepov, blokiranje poskusov reševanja varnostne situacije na meji, proceduralno politikantstvo v državnem zboru. Že zdavnaj ne gre več za racionalno delovanje, temveč kot je to v oddaji VFaktor lepo pojasnil psihoanalitik Roman Vodeb, za pravo histerijo.

"Janša mi bo vzel"


Proti Janši se dviguje velika in pisana paleta naših sodržavljanov, ki stanje svoje denarnice ali premoženja povezuje neposredno z obstojem Janeza Janše, kot človekom in politikom. Že leta 2012 je Janša s t.i. ZUJF-om sicer rešil finančno stanje države, a ljudje (predvsem velik del javnega sektorja) so to dojemali kot jemanje denarja iz njihovih denarnic. Danes so se proti Janši dvignili prekarno zaposleni novinarji v mainstream medijih, ki se srečujejo z negotovo prihodnostjo, del mladinske subkulture, ki ne vidi izhoda iz svoje težke materialne situacije, upira se del nevladnih organizacij, katerih model bogatega črpanja iz proračuna delovanja bo ogrožen, oglašajo se ogorčeni S.P.-ji, ki se soočajo z upadom prihodkov. Upor učiteljev proti Janši najbrž še čakamo. Po vstajah leta 2012 smo slišali klice »Janša mi je vzel!«, sedaj narašča strah pred »Janša mi bo vzel!«.
Krivec za paniko v medijskem cehu pod vodstvom Rtvslo so neustavljivi trendi digitalizacije medijev.

Janeza Janšo so si preštevilni naredili za večnega dežurnega krivca, čez katerega lahko bentijo vse povprek. Velik del javnosti tako zaradi plašnic ne vidi pravih krivcev; t.j. nedelovanje državnih podsistemov kot posledica nekompetentnosti in korupcije nabrane tekom let. Krivec za paniko v medijskem cehu pod vodstvom Rtvslo so neustavljivi trendi digitalizacije medijev. Za velik del prekariata med mladimi je kriv popolnoma neprimeren izobraževalni sistem, ki ne izobražuje za poklice, ki dajejo kruh. Za besnenje nevladnikov je »krivec« omejenost državnega proračuna, ki bo v nadaljevanju leta moral primarno zagotavljati financiranje temeljnih izdatkov države. Za padec posla S.P.-jev je krivec ekonomska situacija v partnerskih državah, ki se nato preseli po verigi navzdol od največjih do najmanjših. Sodržavljani, ki v tem vidijo »hudičevo delo Princa Teme« - Janeza Janše, svoje frustracije na žalost črpajo iz nekaterih povsem drugih, osebnih vzgibov, ki koreninijo nekje povsem drugje. Ampak to ni tema za politične analitike, temveč verjetno za ljudi druge stroke.

Glede na napisano se vprašajmo: Na koga se v času korona krize in predvsem v času reševanja gospodarstva tretja vlada Janeza Janše lahko še zanese? Odgovor je preprost: na svojo stran mora pridobiti predvsem velik del sredine in leve sredine naroda in civilne družbe, ki na situacijo gleda racionalno in neobremenjeno.

Možnosti za ploden dialog in iskanje skupnih točk bo veliko, če bo le vladna stran tako odprta kot je zastavila svoje začetno delovanje. Ne pozabimo: po korona krizi nas nedvomno čaka gospodarska kriza, ob njej pa grozi še dodaten varnostno-migrantski izziv. Korona zakoni ter 37.a členi se sicer sprejemajo v Državnem zboru, vendar pomembno si je zapomniti: za reševanje situacije v državi ne bo dovolj delovanje posameznih »strank«, temveč bo za to potreben zelo širok »zbor« vseh slovenskih državljanov.


Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Povezani članki

Prevara