Ekskluzivno: Miro Cerar o Brglezovi preračunljivosti, ko ni podprl evropske resolucije z obsodbo fašizma

Zajem slike vlada.si, POP TV
POSLUŠAJ ČLANEK
Milan Brglez se je zavil v molk: Najprej se je na POP TV voditeljici Petri Krčmar glede nepodpore resoluciji Evropskega parlamenta zlagal, da fašizma ni obsodil, ker ga v njej »preprosto ni«. Nato je naš medij obtožil manipulacije.

Ko pa smo ga soočili z dejstvi, ki dokazujejo, da je zavajal, ni več odgovoril. Glede tega, kako si razlagati njegovo postopanje v tem primeru, smo se obrnili na Brglezovega nekdanjega tesnega sodelavca, Mira Cerarja.

Predsedniški kandidat dr. Milan Brglez je na soočenju 7. oktobra na POP TV izjavil, da fašizma kot poslanec ni obsodil, ker ga »v zadnji resoluciji preprosto ni«. Govora je bilo o Resoluciji o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope, ki jo je Evropski parlament z veliko večino sprejel septembra 2019, tudi z vsemi glasovi slovenskih evropskih poslancev, z izjemo enega – Milana Brgleza.

[video width="640" height="368" mp4="https://www.domovina.je/wp-content/uploads/2022/10/309790637_5485109308202454_4310284833061520282_n.mp4"][/video]

Ko smo njegove navedbe preverili, smo ugotovili, da to, kar govori, dr. Milan Brglez ne drži. Fašizem v resoluciji je. Naveden je tako v resoluciji iz leta 2009 kot tisti iz leta 2019. Torej se je Milan Brglez voditeljici Petri Krčmar zlagal, ko je trdil, da fašizma ni. Zadevo smo povzeli v našem članku z dne 08. 10. 2022.

Kot odziv na članek je Milan Brglez še isti dan objavil tvit, v katerem nas je obtožil manipulacije in mešanja hrušk in jabolk:


 Ko Brgleza ujameš na laži, se zavije v molk


Ker nas je dr. Milan Brglez obtožil manipulacije in mešanja hrušk in jabolk, smo mu poslali novinarsko vprašanje v zvezi z njegovo objavo na Twitterju. Prosili smo ga, da naj nam pojasni, kje v resolucijah iz 2009 in 2019 fašizem ni omenjen. Dobili smo odgovor, da je bil »mišljen fašizem na Primorskem« in sicer, da ta fašizem ni omenjen v točki J resolucije iz leta 2009.

Brglezovo pojasnilo z dne 10. 10. 2022:

“Resolucija 2019 se nanaša (tudi) na Resolucijo 2009 (alinea 9; povezava spodaj), ki pa omenja le fašizem v Grčiji, na Portugalskem in v Španiji, ne pa v Italiji, kar bi bilo za Slovenijo pomembno in logično, saj je bil to prvi totalitarizem na slovenskih tleh. Od tod tolmačenje, da fašizma, s katerim smo mi imeli prvi izkušnje v Evropi, v obravnavani resoluciji ni opmenjenega. Nobenega mednarodnopravnega dokumenta se ne sme in ne more brati na način, da bi brali samo en člen (vzet iz konteksta)."


Ob preverjanju resolucije iz leta 2009 smo ugotovili, da je fašizem v točki K, točka J resolucije 2009, kateri Brglez očita, da je pozabila na »primorski fašizem«, pa je namenjena fašizmom v Evropi po II. svetovni vojni, kot so jih doživljali v Španiji, Portugalskem in Grčiji. V teh treh državah so imeli prve sodobne volitve komaj v 70-ih letih.

Točka J, ki omenja fašizme in komunizem po II. svetovni vojni (podčrtano s strani avtorja):







»ker je bil proces evropskega združevanja uspešen in je naposled pripeljal do Evropske unije, ki združuje države srednje in vzhodne Evrope, ki so živele pod komunističnimi režimi od konca druge svetovne vojne do zgodnjih devetdesetih let, in ker je pred tem pristop Grčije, Španije in Portugalske, ki so trpele pod dolgotrajnimi fašističnimi režimi, pomagal utrditi demokracijo v južnem delu Evrope,«



Ko smo gospoda Brgleza ponovno pozvali naj pojasni, na kakšni osnovi trdi, da fašizem, ki so ga doživljali na Primorskem, spada v fašizme po drugi svetovni vojni, odgovora nismo več prejeli.

Miro Cerar o Brglezu in njegovi preračunljivosti


Dr. Miro Cerar kot premier (vir foto: vlada.si)


Ker od dr. Milana Brgleza več kot teden dni nismo prejeli odgovora, smo za komentar njegovega ravnanja, oziroma predstavljenih stališč zaprosili njegovega nekdanjega političnega sodelavca v Stranki Mira Cerarja, dr. Mira Cerarja.

Odgovor nekdanjega predsednika vlade, zdaj rednega profesorja na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, objavljamo v celoti.

»Ob vašem vprašanju o dr. Milanu Brglezu naj najprej spomnim, da sem sredi septembra na klic in vprašanje novinarke Siol.net o njem na kratko že podal svoje mnenje. Kljub temu, da sem bil do Brgleza kritičen, nisem želel podrobneje pojasnjevati njegovega načina političnega delovanja v času, ko sem mu kot predsednik SMC in premier zaupal pomembne strankarske in državne funkcije. Kljub temu, da sem iz Brglezovih javnih odzivov na mojo izjavo razbral, da ga je zapustil večji del političnega spomina in da mojo izjavo celo manipulativno izrablja v svojo korist, se na to nisem želel odzvati, ker ne želim na ta način posegati v predvolilno tekmo. Zagotovo bo prišel primernejši čas, da širše pojasnim, kako je dr. Brglez večkrat izneveril moje zaupanje in škodoval lastni stranki ter celo oviral dogovor o levosredinski vladni koaliciji po volitvah 2018. Zato bom tudi na vaše vprašanje odgovoril bolj na splošno.

Načelno menim, da vsakdo, ki je demokrat, takšno resolucijo, kot je  resolucija Evropskega parlamenta o pomenu evropskega zgodovinskega spomina za prihodnost Evrope iz leta 2019, enostavno mora izrecno podpreti. Tudi če zanemarim dejstvo, da se dr. Brglez očitno res »moti«, ko navaja da resolucija ne obsoja tudi fašizma –  zavračanje delovanja in zločinov (tudi) fašističnih režimov je namreč izrecno omenjeno v 10. in 20. točki resolucije – , je dejstvo, da ta resolucija načelno obsoja vse totalitarne in avtoritarne režime in njihove zločine, kar je vsekakor treba podpreti. Če ob tem kak evropski poslanec meni, da resolucija kakega antihumanega in zločinskega -izma ne obsoja dovolj izrecno ali intenzivno, jo lahko še vedno podpre in nato v javni izjavi ali z javnim zapisom doda svoje »pritrdilno  ločeno mnenje«, v katerem obsodi še vse tisto, kar v resoluciji morebiti ni obsojeno v zadostnem obsegu. Če se nekdo podpisu takšne resolucije raje v celoti izogne, pa je mogoče domnevati, da za tem stoji bodisi politična preračunljivost bodisi ideološko prepričanje, ki ima do kakega od totalitarizmov prizanesljiv odnos.«

KOMENTAR: Gostujoči avtor
Z Brglezom levi pol dobi, kar že ima: predsednika, ki zaradi osebne preračunljivosti ne bo sposoben obsoditi napačnih ravnanj.
S tem, ko Brglez kot eden redkih evropskih poslancev ni bil sposoben obsoditi fašizma, je pokazal, da je osebna preračunljivost pri njem pred vrednotami, ki jih zagovarja njegova politična opcija. Tudi iz odgovora Mira Cerarja je moč razbrati, da Brgleza vodi preračunljivost. Resolucijo, ki obsoja fašizem in druge evropske totalitarizme, je denimo podprla tudi Tanja Fajon, predsednica stranke, katere član je Brglez. Če odmislimo, da fašizma ni obsodila oseba, ki po političnemu pedigreju velja za naslednika partizanskega boja, imamo tu še en problem. Znano je, da so levi in levo-sredinski volivci trenutnemu predsedniku Borutu Pahorju najbolj zamerili to, da zaradi osebne preračunljivosti (ugajati vsem) ni znal biti kritičen do Janeza Janše. Sedaj pa imajo kandidata, ki iz osebne preračunljivosti ni znal obsoditi fašizma in se je pri iskanju izgovorov celo neposrečeno zlagal, da tega ni storil, ker fašizma v resoluciji »ni bilo«. Na levi se bije hud boj med Natašo Pirc Musar in Milanom Brglezom. Če recimo lahko zamižimo na eno oko, da Nataša Pirc Musar ni znala obsoditi podjetja v davčnih oazah in poslovnih strategij njenega moža, ker je pač še vedno njen življenjski sopotnik, pa nikakor ne moremo mižati, ko Brglez ne zna obsoditi fašizma in pri iskanju izgovorov zavaja z neresničnimi navedbami. Kakšnega predsednika si resnično želi večina, pa bomo delno izvedeli prihajajočo nedeljo. Avtor prispevka je Andrej Černe. 
Naroči se Doniraj Vse novice Za naročnike

Prihajajoči dogodki