DS bo v četrtek odločal o predlogu odložilnega veta na zakon o vrtcih

Državni zbor je v ponedeljek s 45 glasovi za in 30 proti po pričakovanjih podprl novelo zakona o vrtcih. Z novelo zakona se med drugim postopoma ukinja fleksibilni normativ števila otrok v oddelkih, poleg tega se spreminja tudi financiranje zasebnih vrtcev. Interesna skupina lokalnih interesov v državnem svetu (DS) zdaj predlaga izglasovanje odložilnega veta na novelo zakona, svetniki bodo o predlogu odločali v četrtek.

Državni svet (DS) je septembra na 31. seji obravnaval dopolnjen predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o vrtcih (ZVrt-H). Že takrat so opozorili na neenakomerno porazdeljeno breme zagotavljanja in financiranja predšolske vzgoje, ki nesorazmerno obremenjuje občine in poudarili pomen uravnoteženega financiranja s strani države. Izpostavili so tudi pomembno vlogo zasebnih vrtcev, ki dopolnjujejo javno mrežo vrtčevskega varstva ter opozorili na pomen pluralnosti in stabilnosti sistema. Svetniki so poudarili, da so potrebne premišljene, postopne in dolgoročne rešitve, ki bodo zagotavljale kakovostno in dostopno predšolsko vzgojo kot temelj razvoja družbe in investicijo v človeški kapital.

Neposreden poseg v avtonomijo lokalne samouprave

Državni zbor je novelo zakona o vrtcih s 45 glasovi za in 30 proti podprl minuli ponedeljek. Novela poleg ukinitve fleksibilnega normativa v vrtcih prinaša tudi spremembo financiranja zasebnih vrtcev. Določa ukrepe za spodbujanje vključenosti romskih otrok v vrtce ter delovanje vrtcev ob naravnih nesrečah ali drugih izrednih razmerah. Predlagatelji odložilnega veta so kritični predvsem do ukinitve fleksibilnih normativov – od septembra 2030 občine ne bodo več mogle povečati števila otrok v oddelku.

Takšna ureditev po besedah interesne skupine pomeni neposreden poseg v avtonomijo lokalne samouprave in njeno ustavno zagotovljeno vlogo nosilke organizacije ter financiranja predšolske vzgoje. »Občine morajo imeti možnost, da ob upoštevanju dejanskih prostorskih zmogljivosti, kadrovskih možnosti in demografskih značilnosti samostojno odločajo o organizaciji vrtcev, saj le tako lahko zagotovijo dostopnost in kakovost storitve v svojem okolju. Fleksibilni normativ, ki se uporablja od leta 2003, je bil ključen instrument uresničevanja te avtonomije in prilagodljivega odzivanja na lokalne potrebe,« so zapisali v predlogu in dodali, da sta interesna skupina lokalnih interesov in Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj zato že v postopku priprave zakonskega predloga podprli prizadevanja občin in njihovih reprezentativnih združenj za ohranitev tega mehanizma. 

Opozorili so, da bo imela ukinitev fleksibilnega normativa resne posledice za dostopnost predšolske vzgoje in za občinske proračune. Občine bodo prisiljene vlagati v nove prostorske zmogljivosti in dodatno zaposlovati strokovne delavce, čeprav kadra na trgu že zdaj primanjkuje. Stroški bodo padli tudi na starše, saj se bodo stroški delovanja vrtcev ob ukinitvi normativa razporedili na manjše število otrok, kar bo po njihovi napovedi vodilo v občutno višje cene vrtca.

Demografske napovedi kažejo, da naj bi se število otrok, vpisanih v vrtce, v prihodnjih letih zmanjšalo (za približno 3.000 otrok na ravni države), pri čemer se ta trend ne bo enakomerno odražal po posameznih občinah. »Medtem ko bodo nekatere občine primorane zapirati oddelke in se soočati s presežki kadra, bodo druge še vedno v stiski s prostori in pomanjkanjem vzgojiteljskega kadra. Posledično obstaja realna nevarnost, da bodo otroci v določenih okoljih lahko ostali brez možnosti vključitve v javni vrtec,« so še opozorili. 

Dolgoročna rešitev na področju predšolske vzgoje je mogoča le, če država prevzame odgovornost in zagotovi zadostna sredstva

Poleg tega po oceni predlagateljev veta zakon (ZVrt-H) ne upošteva opozoril občin glede ureditve financiranja zasebnih vrtcev. Čeprav 11. člen ZVrt-H občinam formalno omogoča, da bodo lahko glede na demografske trende odločale o (ne)financiranju vključitve otrok v zasebne vrtce, jim v resnici jemlje avtonomijo in dodatno posega v njihove pristojnosti. Gre za ureditev, ki temelji na parcialnih interesih in pavšalnih ocenah, ne pa na celoviti presoji posledic za sistem predšolske vzgoje kot celote. Državnemu svetu tako predlagajo, da izglasuje odložilni veto ter poslance pozove, naj ob ponovnem glasovanju zavrnejo novelo zakona in tako preprečijo uveljavitev škodljivih zakonskih rešitev.