Državni zbor 2022 do 2026: koalicijsko zmerjanje in utišana opozicija

Še nekaj dni in končali se bodo mandati poslank in poslancev devetega sklica državnega zbora v samostojni državi. Zaznamovale so ga predvsem inflacija izrednih sej in pogoste burne razprave, politična javnost in njeni opazovalci pa si ga bodo gotovo zapomnili kot enega najbolj burnih, če ne kar najburnejšega doslej. Parlamentarne seje so bile marsikdaj pospremljene tudi z vsaj nesramno, če že ne nizkotno retoriko.

Zanesljiva leva večina je predsedniku vlade lojalne poslance postavila na čelo praktično vseh delovnih teles, zaradi česar je bila tudi opozicijska beseda dostikrat utišana.

Podobno kot tudi beseda državnih svetnikov, ki so od leta 2022 do danes izglasovali kar 27 odložilnih vetov na zakonske rešitve, a je koalicijski glasovalni stroj vsakega od njih mirno povozil, saj je v drugih glasovanjih dosegel absolutno večino. Tudi sicer je parlament (pre)pogosto deloval kot potrjevalni organ vladnih odločitev namesto kot forum, kjer bi se zakonodajni predlogi resno pretehtali.

Stroj za izredne seje

Minuli mandat bi lahko imenovali mandat izrednih sej. V državi v zadnjih štirih letih niso vladale izredne razmere. A očitno je bilo precej drugače v parlamentu. Predsednica državnega zbora se je v iztekajočem se mandatu po podatkih DZ podpisala pod kar 171 sej, od tega je bilo tričetrt oziroma kar 133 izrednih in 38 rednih sej.

Za primerjavo; v prejšnjem sklicu državnega zbora, v katerem je vlado dve leti vodil Marjan Šarec, dve leti pa predsednik SDS Janez Janša, so se poslanke in poslanci sešli na 129 sejah, od tega na 99 izrednih in 30 rednih. Večina izrednih, in sicer 69, je bila sklicana v času, ko je vlado vodil Janša. Te so bile zaradi kriznih razmer v luči epidemije kovida, še vedno pa jih je bilo v letnem povprečju manj kot v času aktualnega mandata.

Takšne številke še bolj bodejo oči, če jih primerjamo z mandati pred izrednimi razmerami v času epidemije. V mandatu pred tem, ko je vlado vodil Miro Cerar, so denimo našteli 40 rednih in 65 izrednih sej. Aktualni sklic pa močno presega tudi število izrednih sej v mandatih pred letom 2014.

Golob mandat: 171 sej, od tega kar 133 izrednih sej.

Koalicija ni upoštevala niti enega veta

Visok ritem dela se odraža tudi pri zakonodajni aktivnosti. Po podatkih, ki zajemajo stanje do 21. januarja, je parlament v tem mandatu sprejel 124 zakonov, s katerimi je določena področja urejal na novo, v 258 primerih pa je sprejel novele zakonov. Potrdil je tudi 44 ratifikacij in eno spremembo ustave – v ustavo so poslanci vpisali pravico do gotovine.

Zelo aktivni so bili v tem obdobju tudi državni svetniki. Od 36 predlogov za odložilni veto na sprejeto zakonodajo so jih potrdili 27, toda v prav vseh primerih je državni zbor zakon ponovno potrdil, torej je zanj glasovala absolutna večina 46 ali več poslank in poslancev.

V praksi torej državnemu svetu ni uspelo zaustaviti vladnih odločitev, je pa v več primerih uveljavitev zakonodaje vsaj zamaknil, obenem pa javno opozoril na njeno spornost. Državni svetniki so denimo izglasovali veto tudi na zakona o kulturniških dodatkih in o asistiranem samomoru, oba zakona pa sta pozneje na referendumu padla.

Od 36 predlogov za odložilni veto na sprejeto zakonodajo jih je Državni svet potrdil 27. V vseh primerih je državni zbor zakon ponovno potrdil.

Golob nakazal diskurz

Izredne razmere so se v preteklem mandatu v marsičem kazale tudi v razpravah v državnem zboru. Na svojevrsten način je način diskurza že pred prejšnjimi volitvami nakazal odhajajoči premier Robert Golob, ki je napletal o tem, da ga izkušnje učijo, da način dela, kot ga je imela vlada pred njim, »ni desničarska politika, ampak fašizem«.

Trenutek resnice ga je – le da v nekoliko modificirani obliki – doletel že kmalu potem, ko ga je tedanja notranja ministrica obtožila, da je od nje zahteval čiščenje janšistov, kar je nazadnje tudi javno priznal. Podobno retoriko je ubral tudi na nacionalni televiziji, kjer je voditeljici Odmevov Tanji Starič razlagal, da ona dobro ve, kaj pomeni čiščenje janšistov v javnem zavodu.

Njegove poslanke so ga včasih celo prekašale

Prav takšne in podobne retorične podvige so v parlamentu uporabljali tudi Golobovi poslanci, predvsem pa poslanke. Lahko bi rekli, da so šefa v marsičem celo prekašale. Spomnimo samo na preiskovalno komisijo o financiranju medijev, kjer so se seje ob asistenci njene predsednice Tamare Vonta pogosto sprevrgle v poniževanje in norčevanje iz drugače mislečih. Spomnimo samo na odmevna zaslišanja novinarja Bojana Požarja in šefa Nove24TV Borisa Tomašiča, ki sta sicer skušala argumentirano odgovarjati na vprašanja, a pogosto zajedljivosti predsednice komisije enostavno nista mogla biti kos.

Zakaj takšna ihta, je bilo mogoče sklepati že po tem, da je njena predhodnica na čelu komisije Mojca Šetinc Pašek javno obelodanila, da je bila komisija, ki jo je vodila, na nek način namenjena obračunu s političnim nasprotnikom.

Na svojevrsten način se je to potrdilo tudi pred dnevi, ko je bil objavljen prisluh pogovora med Tamaro Vonta in nekdanjo generalno sekretarko Svobode Vesno Vuković. »Tamara, preiskovalna komisija, ki smo jo mi ustanovili, je za to stranko politično ful pomembna (…), zato da Janezu Janši za vedno povedo, da je kriminalec,« pove sekretarka in razkrije modus operandi, ki je bil značilen tudi za mnoge druge besedne obračune v iztekajočem se sklicu državnega zbora. Pa če pustimo ob strani, da je imela Vukovićeva kot vplivna članica Svobode neupravičeno dostop do dokumentacije, sicer dostopne samo članicam in članom komisije.

Od »črnuharja« do »budale«

Vonta se je sicer proslavila tudi z nesramnostjo: poslanca SDS Andreja Hoivika je imenovala »fantè«. Njena poslanska kolegica Lena Grgurevič pa je po družbenih omrežjih po referendumu o asistiranem samomoru pisala o tem, da se je »črnuhar« dobro organiziral. Stvari so šle tako daleč, da so se do njenih besed morali ograditi tudi nekateri koalicijski poslanci.

Seveda tudi opozicijski poslanci niso vedno ostali dolžni. Poslanec SDS Žan Mahnič se je denimo v razpravi o tedaj še kandidatki za evropsko komisarko Marti Kos čudil, zakaj nekatere poslance tako vznemirja razprava o Udbi. Seveda je mislil na poslanca Svobode Miroslava Gregoriča, ki pa mu je ob tem najprej besno zabrusil: »Zdaj pa pazite, kaj govorite.« Ko je Mahnič nadaljeval svojo razpravo, je Gregoriču prekipelo. »A slišite, budala,« je zavpil.

Novejšega datuma pa je spor na seji komisije za nadzor javnih financ, kjer je zavrelo februarja letos, ko je poslanec Svobode Aleš Lipičnik predsednika NSi Jerneja Vrtovca zmerjal, da je »cigo jedan«, medtem ko naj bi eden od poslancev NSi, tako Lenart Žavbi iz Svobode, po hodniku govoril o »prekleti bandi«. No, vsaj ta incident se je končal kultivirano, z opravičilom in pomiritvijo strasti.

Ni pa se podobno končal besedni obračun poslanke Svobode Mirjam Bon Klanjšček s poslancem NSi Aleksandrom Reberškom. Med sejo odbora za izobraževanje mu je namreč večkrat zabrusila, da »laja«.

Tamara Vonta se je proslavila tudi z nesramnostjo: poslanca SDS Andreja Hoivika je imenovala »fantè«.

Za spoštljivost kljub razlikam

Pomiritev strasti je v večini primerov bolj malo zanimala tudi prvo med enakimi. Julija 2023 je Urška Klakočar Zupančič na seji državnega zbora še »vse poslance objemala s pogledom«, a pozneje je v svojih nastopih večkrat storila vse, da bi utišala kritične glasove. Ne le med poslanci, pač pa tudi med vabljenimi gosti.

Razpravo o zakonu o zvišanju pokojnin, ki ga je predlagala civilna iniciativa Glas upokojencev, je tako pred dvema letoma poskrbela za ostro izmenjavo med predsednico parlamenta in Pavlom Ruparjem. »Nehajte, nehajte, nehajte,« je večkrat opozorila predsednica državnega zbora, ko ji je Rupar skušal skočiti v besedo. »Ne derite se vi name,« ji je odgovoril Rupar. »Nehajte,« ga je še enkrat pozvala Klakočar Zupančičeva. »Ne derite se vi name, vi niste nič,« ji je odvrnil Rupar, nakar mu je predsednica DZ izrekla še drugi opomin. Da bi bilo treba iz dvorane odstraniti Klakočar Zupančičevo, ne pa Ruparja, ji je slednjič zabrusil Zvonko Černač iz SDS.

Navedeni primeri so sicer le vrh ledene gore incidentov, ki so v minulih letih dokazovali, kako je kultura dialoga v slovenskem parlamentu ob naraščajoči agresivnosti, provokacijah in ne nazadnje pomanjkljivem spoštovanju in poznavanju poslovnika v zadnjih letih upadla. Najbrž si ključne položaje v parlamentarnih klopeh bolj zaslužijo tisti, ki bodo kljub političnim razlikam znali v spoštljivi razpravi iskati rešitve za skupno dobro države.

Kultura dialoga je v zadnjih letih v slovenskem parlamentu ob naraščajoči agresivnosti, provokacijah in nepoznavanju poslovnika upadla.

(D243: 16-17)