Država odkupuje pšenico na javnem razpisu po najnižji ceni
Kmetje, ki so dali državi predlog, da odkupi vse presežke slovenske pšenice, pravijo, da se je njihova ideja popolnoma spridila. Država je napovedala povečan odkup za blagovne rezerve preko javnega razpisa, kjer pa je glavni kriterij najnižja cena.
Aktivnosti za izvedbo javnega razpisa blagovnih rezerv za dodaten odkup pšenice naj bi bile v teku. Žetev pšenice v Pomurju gre h koncu, kmetje pa presežkov ne nameravajo ponuditi na javni razpis.
Ministrica za kmetijstvo, minister za gospodarstvo in predsednik vlade so se sprenevedali ali pa niso razumeli ideje, pravi pridelovalec Franc Küčan, tudi podpredsednik sindikata kmetov Slovenije. Kmetje so pričakovali urgenten odkup države, postopki pa gredo v interventen odkup za povečanje blagovnih rezerv.
"Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev," je dejal Küčan.
To pa je odvisno od kvalitete, od 300 do 370 evrov na tono. Kot pravi Küčan, največji odkupovalec pšenice Žito, ki je v hrvaški lasti, slovensko pšenico ignorira oz. bi jo kupil po isti ceni, kot je na Hrvaškem, kjer pa je nižja. Za slovenske kmete ob močnem povišanju pridelovalnih stroškov to ni sprejemljivo. Po Küčanovih besedah bodo presežke slovenske pšenice lahko prodali, kupci iz tujine že tipajo teren, trenutno imata tako Madžarska kot Avstrija višje odkupne cene, kot so pri nas.
Aktivnosti za izvedbo javnega razpisa blagovnih rezerv za dodaten odkup pšenice naj bi bile v teku. Žetev pšenice v Pomurju gre h koncu, kmetje pa presežkov ne nameravajo ponuditi na javni razpis.
Ministrica za kmetijstvo, minister za gospodarstvo in predsednik vlade so se sprenevedali ali pa niso razumeli ideje, pravi pridelovalec Franc Küčan, tudi podpredsednik sindikata kmetov Slovenije. Kmetje so pričakovali urgenten odkup države, postopki pa gredo v interventen odkup za povečanje blagovnih rezerv.
"Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev," je dejal Küčan.
To pa je odvisno od kvalitete, od 300 do 370 evrov na tono. Kot pravi Küčan, največji odkupovalec pšenice Žito, ki je v hrvaški lasti, slovensko pšenico ignorira oz. bi jo kupil po isti ceni, kot je na Hrvaškem, kjer pa je nižja. Za slovenske kmete ob močnem povišanju pridelovalnih stroškov to ni sprejemljivo. Po Küčanovih besedah bodo presežke slovenske pšenice lahko prodali, kupci iz tujine že tipajo teren, trenutno imata tako Madžarska kot Avstrija višje odkupne cene, kot so pri nas.
Zadnje objave
[Duhovna misel] V Sveti Trojici skriti človek
31. 5. 2026 ob 6:00
[Gledali smo] Od mita k veri
30. 5. 2026 ob 19:00
Pomorjeni iz družine Lichtenberg dobili napis na Žalah
30. 5. 2026 ob 18:00
Katja Kokot in Janez Cigler Kralj: Sindikati so bili štiri leta tiho
30. 5. 2026 ob 16:30
35 let samostojne Republike Slovenije – od sanj o novi Švici do švicanja
30. 5. 2026 ob 14:18
Fregola v paradižnikovi omaki z bučkami
30. 5. 2026 ob 12:00
Ekskluzivno za naročnike
[Gledali smo] Od mita k veri
30. 5. 2026 ob 19:00
Fregola v paradižnikovi omaki z bučkami
30. 5. 2026 ob 12:00
Razvoj ali razkroj
30. 5. 2026 ob 9:00
Prihajajoči dogodki
JUN
01
JUN
03
JUN
04
Kriza demokracije v Sloveniji, da ali ne?
17:30 - 18:30
JUN
04
Matica pod zvezdami
18:00 - 19:00
JUN
05
Outdoor festival Živimo z naravo
10:00 - 18:00
Video objave
Izbor urednika
Domovina št. 253: Konec Golobove ere
27. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 252: Župan in institucije uničujejo kulturno dediščino
20. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 251: Ujetniki Darsa
13. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 250: Naša odgovornost je ohranjati živ spomin
6. 5. 2026 ob 6:10
Domovina št. 249: Dovolili smo, da nam državo vodijo politični aktivisti
29. 4. 2026 ob 6:10
Domovina št. 248: S kanalizacijo in nasiljem proti zdravju v Ljubljani
22. 4. 2026 ob 6:10
1 komentar
Kaj pa vem
Prašičjereja je že uničena, zdaj je na vrsti žito, ostaneta še mlekarstvo in perutninarstvo, golobovim bo zagotovo uspelo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.