Država odkupuje pšenico na javnem razpisu po najnižji ceni
Kmetje, ki so dali državi predlog, da odkupi vse presežke slovenske pšenice, pravijo, da se je njihova ideja popolnoma spridila. Država je napovedala povečan odkup za blagovne rezerve preko javnega razpisa, kjer pa je glavni kriterij najnižja cena.
Aktivnosti za izvedbo javnega razpisa blagovnih rezerv za dodaten odkup pšenice naj bi bile v teku. Žetev pšenice v Pomurju gre h koncu, kmetje pa presežkov ne nameravajo ponuditi na javni razpis.
Ministrica za kmetijstvo, minister za gospodarstvo in predsednik vlade so se sprenevedali ali pa niso razumeli ideje, pravi pridelovalec Franc Küčan, tudi podpredsednik sindikata kmetov Slovenije. Kmetje so pričakovali urgenten odkup države, postopki pa gredo v interventen odkup za povečanje blagovnih rezerv.
"Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev," je dejal Küčan.
To pa je odvisno od kvalitete, od 300 do 370 evrov na tono. Kot pravi Küčan, največji odkupovalec pšenice Žito, ki je v hrvaški lasti, slovensko pšenico ignorira oz. bi jo kupil po isti ceni, kot je na Hrvaškem, kjer pa je nižja. Za slovenske kmete ob močnem povišanju pridelovalnih stroškov to ni sprejemljivo. Po Küčanovih besedah bodo presežke slovenske pšenice lahko prodali, kupci iz tujine že tipajo teren, trenutno imata tako Madžarska kot Avstrija višje odkupne cene, kot so pri nas.
Aktivnosti za izvedbo javnega razpisa blagovnih rezerv za dodaten odkup pšenice naj bi bile v teku. Žetev pšenice v Pomurju gre h koncu, kmetje pa presežkov ne nameravajo ponuditi na javni razpis.
Ministrica za kmetijstvo, minister za gospodarstvo in predsednik vlade so se sprenevedali ali pa niso razumeli ideje, pravi pridelovalec Franc Küčan, tudi podpredsednik sindikata kmetov Slovenije. Kmetje so pričakovali urgenten odkup države, postopki pa gredo v interventen odkup za povečanje blagovnih rezerv.
"Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev," je dejal Küčan.
To pa je odvisno od kvalitete, od 300 do 370 evrov na tono. Kot pravi Küčan, največji odkupovalec pšenice Žito, ki je v hrvaški lasti, slovensko pšenico ignorira oz. bi jo kupil po isti ceni, kot je na Hrvaškem, kjer pa je nižja. Za slovenske kmete ob močnem povišanju pridelovalnih stroškov to ni sprejemljivo. Po Küčanovih besedah bodo presežke slovenske pšenice lahko prodali, kupci iz tujine že tipajo teren, trenutno imata tako Madžarska kot Avstrija višje odkupne cene, kot so pri nas.
Zadnje objave
Na levem polu še en kandidat za ljubljanskega župana
15. 7. 2026 ob 16:30
Mijičejevo zavajanje bodo obravnavali po parlamentarnih počitnicah
15. 7. 2026 ob 14:48
Matoz napovedal spremembo zakonodaje; policija danes na delu še v Moravčah
15. 7. 2026 ob 14:44
»Prokleti komunisti!«
15. 7. 2026 ob 14:30
Jankoviću po 20 letih rdeči karton?
15. 7. 2026 ob 11:30
Ekskluzivno za naročnike
Kolaboracija in propaganda (23. del): Interludij 4 – urok črne magije
15. 7. 2026 ob 9:00
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
JUL
18
Goriški večeri
20:30 - 22:00
JUL
19
Večeri v atriju: »Župljani župljanom«
19:00 - 20:00
JUL
19
Duhovno počitniški dnevi za starejše 2026
19:00 - 15:00
JUL
20
Pogovori o življenju in smrti
17:00 - 18:00
AVG
01
Romarsko potovanje: »Višarje z okolico«
06:00 - 22:00
Izbor urednika
Domovina št. 260: Čigave so slovenske gore?
15. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 259: Evropa je v veliki meri zavožena
8. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 258: Kdor ne sprejme naše kulture, naj odide
1. 7. 2026 ob 6:10
Domovina št. 257: 35 let Slovenije – kam smo prišli?
24. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 256: Pri nekaterih je še danes prisoten smrtni strah
17. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 255: Gradnja NEK 2 je ključna
10. 6. 2026 ob 6:10
Domovina št. 254: V šolah bi morali iskati potencial
3. 6. 2026 ob 6:10
1 komentar
Kaj pa vem
Prašičjereja je že uničena, zdaj je na vrsti žito, ostaneta še mlekarstvo in perutninarstvo, golobovim bo zagotovo uspelo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.