Država odkupuje pšenico na javnem razpisu po najnižji ceni
Kmetje, ki so dali državi predlog, da odkupi vse presežke slovenske pšenice, pravijo, da se je njihova ideja popolnoma spridila. Država je napovedala povečan odkup za blagovne rezerve preko javnega razpisa, kjer pa je glavni kriterij najnižja cena.
Aktivnosti za izvedbo javnega razpisa blagovnih rezerv za dodaten odkup pšenice naj bi bile v teku. Žetev pšenice v Pomurju gre h koncu, kmetje pa presežkov ne nameravajo ponuditi na javni razpis.
Ministrica za kmetijstvo, minister za gospodarstvo in predsednik vlade so se sprenevedali ali pa niso razumeli ideje, pravi pridelovalec Franc Küčan, tudi podpredsednik sindikata kmetov Slovenije. Kmetje so pričakovali urgenten odkup države, postopki pa gredo v interventen odkup za povečanje blagovnih rezerv.
"Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev," je dejal Küčan.
To pa je odvisno od kvalitete, od 300 do 370 evrov na tono. Kot pravi Küčan, največji odkupovalec pšenice Žito, ki je v hrvaški lasti, slovensko pšenico ignorira oz. bi jo kupil po isti ceni, kot je na Hrvaškem, kjer pa je nižja. Za slovenske kmete ob močnem povišanju pridelovalnih stroškov to ni sprejemljivo. Po Küčanovih besedah bodo presežke slovenske pšenice lahko prodali, kupci iz tujine že tipajo teren, trenutno imata tako Madžarska kot Avstrija višje odkupne cene, kot so pri nas.
Aktivnosti za izvedbo javnega razpisa blagovnih rezerv za dodaten odkup pšenice naj bi bile v teku. Žetev pšenice v Pomurju gre h koncu, kmetje pa presežkov ne nameravajo ponuditi na javni razpis.
Ministrica za kmetijstvo, minister za gospodarstvo in predsednik vlade so se sprenevedali ali pa niso razumeli ideje, pravi pridelovalec Franc Küčan, tudi podpredsednik sindikata kmetov Slovenije. Kmetje so pričakovali urgenten odkup države, postopki pa gredo v interventen odkup za povečanje blagovnih rezerv.
"Slovenski kmetje pšenice ne bomo državi ponudili po najnižji ceni, ampak to bodo storili neki tuji dobavitelji, medtem ko bo naša pšenica iskala dobrega kupca nekje v tujini, ki bo pripravljeni plačati toliko, kot smo mi pričakovali od naših mlinarjev," je dejal Küčan.
To pa je odvisno od kvalitete, od 300 do 370 evrov na tono. Kot pravi Küčan, največji odkupovalec pšenice Žito, ki je v hrvaški lasti, slovensko pšenico ignorira oz. bi jo kupil po isti ceni, kot je na Hrvaškem, kjer pa je nižja. Za slovenske kmete ob močnem povišanju pridelovalnih stroškov to ni sprejemljivo. Po Küčanovih besedah bodo presežke slovenske pšenice lahko prodali, kupci iz tujine že tipajo teren, trenutno imata tako Madžarska kot Avstrija višje odkupne cene, kot so pri nas.
Zadnje objave
Za otroke z najtežjimi redkimi boleznimi se odpira nova pot do zdravljenja
18. 9. 2026 ob 9:14
Kmetijska politika v 100 dneh: kmetu vrniti zasluženo veljavo
18. 9. 2026 ob 9:00
Nov ukrep vlade naj bi dizel pocenil za okoli sedem centov
18. 9. 2026 ob 7:41
Tudi na policiste streljajo, mar ne?
18. 9. 2026 ob 6:00
Tekma med EU in ZDA – kdo si bo prej priključil Kanado
17. 9. 2026 ob 20:10
Čeferinovim v 21 mesecih Ribičevega vodenja DARS več kot 105 tisoč evrov
17. 9. 2026 ob 17:57
Evtanazija še ne dvoletnega otroka – etične meje vedno bolj zabrisane
17. 9. 2026 ob 15:00
Ekskluzivno za naročnike
Kmetijska politika v 100 dneh: kmetu vrniti zasluženo veljavo
18. 9. 2026 ob 9:00
Tudi na policiste streljajo, mar ne?
18. 9. 2026 ob 6:00
Vzpon islamske države (10. del): Domino učinek arabskih revolucij
17. 9. 2026 ob 6:00
Prihajajoči dogodki
SEP
18
Uprizoritev srednjeveškega misterija: Slehernik
20:00 - 21:30
SEP
19
ZgodoVikend: dan odprtih vrat, delavnice, pohod ...
09:00 - 18:00
SEP
19
Premiera: Kjer je vzklilo znanje (2026)
18:00 - 20:00
SEP
20
ZgodoVikend festival v Parku vojaške zgodovine v Pivki
09:00 - 18:00
Video objave
[Video] BRIF #2: Uporabnih stvari se v šoli nismo učili (12. 9. 2026)
12. 9. 2026 ob 9:00
1 komentar
Kaj pa vem
Prašičjereja je že uničena, zdaj je na vrsti žito, ostaneta še mlekarstvo in perutninarstvo, golobovim bo zagotovo uspelo.
Komentiraj
Za objavo komentarja se morate prijaviti.